Koalicijske vlade so vedno težavna stvar. Zmagovalec želi oblikovati najboljšo vlado, medtem ko se voditelji manjših strank le s težavo prilagodijo vlogi mlajšega partnerja. To je še posebej očitno, če imajo mlajši partnerji biografijo in ego Silvia Berlusconija. A čas hiti, zgodovina obrača liste, vzponi postajajo padci, il Cavaliere (tj. Silvio Berlusconi, naziv je dobil od države) pa še naprej živi v prepričanju, da v njegovem kraljestvu sonce ne bo nikoli zašlo. Pa ni tako, propadlo je kraljestvo Sončnega kralja, pred propadom pa ni varno niti kraljestvo Berlusconija.  

Giorgie Meloni ne odlikujejo le glasovi, temveč je tudi odlično politično podkovana. Težava (notranja) njene vlade je ravno v tem, kako torej Berlusconiju dopovedati, da se je njegovo obdobje končalo. Ko bo popolnoma jasno, kdo v rokah drži karte (Meloni), bo imela vlada dejansko možnost obsta(ja)ti celoten mandat. Revija The Economist je z naslovnico Welcome to Britaly (vir), na kateri se iz Italije norčuje, udarila precej mimo. Meloni niti slučajno ni Liz Truss, saj se je borila kot lev, da je prišla na položaj, ki ga ima sedaj. Ob prvem napadu z "ukradenim" zvočnim posnetkom - glede na nekatere vire gre za sporočilo tajne službe, ki ji namiguje, da se je lahko kadarkoli znebijo - pogovora med Berlusconijem in Putinom ni omahovala pri poudarjanju svojega proatlantskega položaja, povedala je tudi, da ob senci dvoma mandata za sestavo vlade ne bo prevzela. 

Prisotna sta zaupanje in pričakovanje nove politične faze, katere simbol je prva ženska premierka v Italiji. Najmočnejši slogan te vlade je TINA: There is no alternative (Alternative ni), kot v motu Margaret Thatcher - to je primer, ki najbolj nazorno prikaže ideje Giorgie Meloni. Če bi imel kdorkoli namen povzročiti vladno krizo, te vlade najmanj 18-20 mesecev, skladno z ustaljeno prakso, ni mogoče zamenjati s tehnično vlado ali vlado široke koalicije. 

Prvič po enajstih letih - enajstih letih! - je vodja stranke, ki je zmagala na volitvah, postal predsednik vlade. Od zadnjih šestih premierov je Meloni celo edina poslanka, izvoljena skupaj z Enricom Letto (Monti, Renzi, Conte, Draghi niso bili). Celo v sistemu, kot je naš, kjer se večina tvori po volitvah, štejejo neposredno dobljeni glasovi. To dokazuje tudi rekordna hitrost, s katero je bila oblikovana trenutna vlada.

Ljudem, tudi tistim, ki niso volili desne vlade, je všeč, da vlada tisti, ki je na volitvah zmagal.

Po letih kaosa, delitve na dva pola in sprememb imajo volitve spet smisel. Še toliko bolj, saj italijanska levica nadaljuje z brezciljnim tavanjem, namesto da bi se vprašala, kako je do tega poraza prišlo, kako so demokrati postali stranka bogatašev iz rimskega centra, ter o tem, koliko je stavek Enza Flaiana "nisem komunist, ker si tega ne morem privoščiti" še aktualen. Brez kulturne reforme, "ponastavitve" kolektivne zavesti in leve nacionalne zavesti, je Demokratska stranka (PD) obsojena na nepomembnost in propad. To se je zgodilo francoskim socialistom (uničila sta jih Macron in Mélenchon), zatorej se lahko zgodi tudi stranki PD, ki jo Calendovi in Renzijevi reformisti Tretjega pola potiskajo v desno, Gibanje petih zvezd pa v levo.

Poleg tega "element ženska" daje vladi Giorgie Meloni zgodovinsko dimenzijo: razbila je stekleni strop z najdaljšo tradicijo v zgodovini italijanske republike (naslednji strop je predsedniška palača). Takoj je pokazala svojo moč in postavila oba koalicijska partnerja, "alfa samca" Berlusconija in Salvinija na svoje mesto. Kvirinal je nanjo gledal malce sumljivo; kot gleda moški takrat, ko (mu) "njegovo" mesto zasede ženska.

Tole, drage bralke in bralci, pa je revolucija. 

Pri iskanju novih imen za stara ministrstva je nova premierka morda pretiravala, čeprav na primer Ministrstvo za prehransko samooskrbo že nekaj časa obstaja v Franciji. Dojela pa je dve pomembni temi, ki dolgo časa nista bili del italijanske politike: staranje italijanskega prebivalstva in energetska neodvisnost. Zato je Ministrstvo za družino postalo tudi ministrstvo za rodnost. Za vzdrževanje učinkovite javne politike bodo potrebna sredstva; vendar sedaj vsaj obstaja nekdo ki se s tem ukvarja, obstaja upanje, da bo ta nekdo uspel s promocijo aktivne socialne politike v korist mladih parov, ki načrtujejo družino.

"Energetska varnost" se je pojavila skupaj z okoljem in tako prevzela mesto "zelenega prehoda", katerega minister Roberto Cingolani bo kot svetovalec ostal na trenutnem ministrstvu. Ideja, da se Ministrstvu za južne pokrajine doda tudi morje, kaže na to, da kljub literarno navdihujočemu imenu kakšnih velikih idej glede Juga ni - gre za zimzeleno temo, ki je v Prvi republiki imela tudi svoje ministrstvo. Vlada je severno usmerjena, tudi v svoji sestavi, pa celo sama Meloni je želela podporo Severa, saj ji je ta omogočila notranjo zmago nad Salvinijem. Na Jugu je z veliko večino zmagalo Gibanje petih zvezd s svojimi socialnimi pobudami (državljanski dohodek). To ministrstvo je torej kompenzacijska komora za ponovno vzpostavljanje ravnotežja, saj bi se sicer lahko velik del državljanov nagnil na stran opozicije ...