Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih oboroženih sil (GVC) v Moskvi in Sankt Peterburgu konspirativno deluje doslej povsem neznana vojaška enota s 33 inženirji. Zadolženi so za programiranje ruskih manevrirnih izstrelkov, s katerimi Putin uničuje ukrajinsko infrastrukturo in pobija civiliste. Mlada ekipa združuje na prvi pogled povsem običajne posameznike, ki bojišča nikoli ne bodo videli od blizu, vendar pa prav oni poskrbijo, da ruske balistične rakete zadanejo cilje globoko v zaledju fronte. Ne le vojaških, kajti ruske rakete uničujejo tudi civilne cilje, celo otroška igrišča. Pripadniki te skupine znotraj GVC verjamejo, da z računalniškim programiranjem zgolj opravljajo svojo službo in sledijo ukazom nadrejenih. O žrtvah med civilisti ne razmišljajo, o tem se tudi nočejo pogovarjati.
Da manevrirni izstrelek (ang.: cruise missile) najde svojo tarčo, ga je treba najprej ustrezno programirati oziroma mu določiti pot letenja od izstrelišča do cilja. To je človeško delo. Ko torej ruski manevrirni izstrelki v Ukrajini zadenejo stanovanjske stavbe (vir) ter poškodujejo otroška igrišča in vrtce, se zastavlja vprašanje, kdo je kriv za številne civilne žrtve ob napadih s tem, načeloma precej natančnim orožjem. Gre za vprašanje, ali so civilne žrtve posledica napake v izračunu cilja, ali pa gre pri tem za namerno ciljanje na civiliste. Namerni napad na civiliste kot tudi na ključno civilno infrastrukturo (npr. vodovod, električno omrežje),lahko namreč velja za vojni zločin (vir).
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je 24. oktobra v sodelovanju z medijskima hišama The Insider in Der Spiegel po šestih mesecih raziskav v izvirnem novinarskem prispevku, ki ga je pripravil bolgarski raziskovalni novinar Hristo Grozev, razkril do zdaj javnosti povsem neznano rusko enoto več deset vojaških inženirjev, ki so zadolženi za programiranje letov ruskih manevrirnih izstrelkov (vir). To je sploh prvič, da je javnost dobila pred oči imena in obraze ter organizacijsko strukturo ljudi, ki so odgovorni za ta segment sodobnega visokotehnološkega vojskovanja.
Trije tipi raket
Omenjena enota deluje na dveh lokacijah - na sedežu ministrstva za obrambo v Moskvi in na sedežu admiralitete v Sankt Peterburgu – in je organizacijsko skrita globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih oboroženih sil (GVC). Skrivno enoto sestavljajo tri ekipe po približno 10 inženirjev, vsaka ekipa pa se ukvarja z drugačnim tipom manevrirnih izstrelkov. Ena je zadolžena za programiranje letov manevrirnih izstrelkov Kalibr 3M-14, ki jih izstreljujejo iz vojaških ladij in imajo domet 1500–2500 kilometrov ter zmorejo prenašati 450 kg težko bojno glavo (vir). Druga ekipa skrbi za programiranje letov manevrirnih izstrelkov Kh-101, ki jih izstreljujejo iz bombnikov in imajo domet 2500–2800 kilometrov ter prav tako zmorejo prenašati 450 kg težko bojno glavo. Tretja ekipa pa programira lete manevrirnih izstrelkov R-500 (Iskander), ki jih izstreljujejo iz mobilnih izstrelišč na kopnem in lahko dosežejo do 500 kilometrov oddaljene cilje ter tovorijo 480 kg težko bojno glavo (vir).
Manevrirna izstrelka Kalibr 3M-14 in Kh-101 sta bila prvič v rabi leta 2015 ob ruskih vojaških operacijah v Siriji, medtem ko so R-500 prvič uporabili leta 2013. Vse tri tipe pa je možno tudi predelati, da lahko namesto konvencionalne tovorijo jedrsko bojno glavo. Gre torej za novo orožje, na katerega je Rusija zelo ponosna, čeprav je pri njegovem izdelovanju dosledno odvisna od nekaterih ključnih elektronskih komponent, s katerimi se oskrbuje na Zahodu. Sankcije Zahoda na izvoz izdelkov, ki jih je možno uporabiti v ruski vojaški industriji, pa žal še vedno ostajajo porozne. Po mnenju nekaterih poznavalcev se teh sankcij dosledno drži edino Japonska (vir).
"Podobno kot Eichmann na sojenju v Jeruzalemu se tudi pripadniki te ruske enote za programiranje letov manevrirnih izstrelkov po pilatovsko sklicujejo na to, da 'zgolj opravljajo svoje delo'."
Pot leta vsakega izstrelka je treba načrtovati po meri in individualno. Po podatkih, ki jih je pridobil Hristo Grozev, načrtovanje poleta zahteva simulacijo celotne poti leta od mesta izstrelitve do cilja. Tako dobljeni načrt poti leta in algoritem za prilagajanje smeri glede na različne vhodne podatke programerji naložijo na posebej robustno pomnilniško kartico, ki jo nato prenesejo na mesto izstrelitve in vstavijo v manevrirni izstrelek.
Na mladih ... Putin stoji
Kdo so torej pripadniki te posebne, skrivne enote znotraj GVC, ki preparirajo ruske "tomahawke" in ki bi jim lahko rekli kar ubijalci z daljinskim upravljalnikom? Raziskovalnim novinarjem je uspelo identificirati skupaj 33 pripadnikov enote, ki jo vodi polkovnik Igor Bagnjuk, sicer rojen leta 1982 v Rigi. Vojaški inženirji, ki jim poveljuje Bagnjuk, so mladi ljudje, večinoma v svojih poznih dvajsetih letih, štirje najmlajši pa so stari komaj 24 let. V nasprotju s svojimi vojaškimi vrstniki, ki so blizu fronte v Ukrajini izpostavljeni vsaj določenemu osebnemu tveganju, ti mladi fantje in dekleta delajo v varnem zavetju poveljniških centrov v Moskvi in Sankt Peterburgu, in zdi se, da jih vojna, v kateri igrajo tako pomembno vlogo, ne ovira kaj dosti pri njihovem običajnem življenjskem ritmu.
Glede na svoje objave na družbenih omrežjih obiskujejo lokale in hodijo na zmenke ter sploh živijo družabno življenje kot da vojne ne bi bilo. Moskovčan major Matvej Ljubavin, eden pomembnejših pripadnikov Bagnjukove enote, je recimo na družbenih omrežjih redno objavljal svoje ocene najnovejših hollywoodskih filmov, organiziral modne zabave, poslušal kul glasbo in negoval hipsterski osebni videz. Ko je aprila 2022 Grozev navezal z njim stik znotraj varnega klepeta na družbenem omrežju Telegram in ga prosil, naj komentira, kako se počuti ob številnih civilnih žrtvah napadov z manevrirnimi izstrelki, se je Ljubavin odzval z besedami: "Bodi profesionalen. Postavi mi konkretna vprašanja."
Grozev ga je nato takole vprašal: "So številne civilne žrtve ob napadih z manevrirnimi izstrelki načrtne ali posledica napačnega ciljanja?"
Ljubavin je na to odgovoril: "Dobro veš, da na to ne morem odgovoriti."
In prekinil komunikacijo (vir).
Šofer, vodovodar in cvetličarka
Ob tem je zanimivo, da je bil major Ljubavin po začetku vojne celo mnenja, da mu ob dnevnih delovnih obveznostih v GVC še vedno ostaja dovolj prostega časa, da lahko sledi še lastni poslovni pobudi in si ustvarja dodatni osebni dohodek z nudenjem takšnih storitev, kot je pisanje reklamnih besedil ipd.
Več drugih pripadnikov enote za programiranje letov manevrirnih izstrelkov pa je ob kontaktu z novinarji tajilo, da bi bili kakor koli povezani z GVC. Tako je recimo kapetan Sergej Iljin, ki je na sliki na družbenem omrežju oblečen v vojaško uniformo z oznakami GVC-ja, trdil, da je zgolj samozaposleni vodovodar, ki ne ve nič o GVC-ju ali vojni in da je z računanjem domač le toliko, kolikor ga potrebuje pri svojem vodovodarskem delu. Kapetan Jurij Nikonov se je predstavil kot voznik avtobusa, poročnica Ekaterina Čugunova kot cvetličarka, poročnik Artem Vedenov pa kot kmetovalec in se ponudil, da novinarju pojasni, kako se zakolje prašiča ali oskubi piščanca.
Dodana vrednost omenjenega novinarskega prispevka Hrista Grozeva je tudi nazoren opis metode raziskovalnega dela. Poleg tega so z analizo metapodatkov telefonskih klicev med drugim tudi ugotovili, da je polkovnik Igor Bagnjuk strasten zbiratelj kovancev, ki veliko svojega časa - tudi na delovnem mestu - preživi ob telefonskih pogovorih s spletnimi stranmi za trgovanje s kovanci. Njegova obsedenost z numizmatiko je bila še posebej očitna zjutraj 10. oktobra 2022, ko je po izpiskih njegovega telefona ob 6.45, približno eno uro pred tem, ko je Kijev zadela salva manevrirnih izstrelkov, v kateri je bilo ubitih na desetine ljudi, večkrat komuniciral s spletno stranjo za trgovanje s kovanci eurocoin.ru. Analiza telefonskih klicev sicer tudi napeljuje na sklep, da se je načrtovanje omenjenega bombardiranja Kijeva začelo že pred eksplozijo na Krimskem mostu 8. oktobra in da tudi poznejši napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo morda niso neposredna posledica tega delnega uničenja Krimskega mosta.
Med službo surfa po internetu
Novinarji pri medijski hiši The Insider pa so za nekega drugega pripadnika te enote, majorja Romana Kuročkina, odkrili, da na delovnem mestu med programiranjem letov manevrirnih izstrelkov veliko časa preživi tudi na spletnem portalu za zmenke in tam baranta s prostitutkami (vir).
Zdi se torej, da pripadniki te enote na svoje delo gledajo zgolj kot na dnevno službeno rutino, čeprav bi na Zahodu za marsikoga obveljali za potencialne vojne zločince. Gre za tisto banalnost zla, o kateri je politična filozofinja Hannah Arendt pisala v svojem znanem poročilu o sodnem procesu proti nacističnemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu, zloglasnemu vlakovnemu sprevodniku smrti (1961). Tako kot Eichmann po sklepu Hannah Arendt ni bil pošast, temveč zgolj birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni, se namreč lahko tudi pripadniki te ruske enote za programiranje letov manevrirnih izstrelkov po pilatovsko sklicujejo na to, da zgolj opravljajo svoje delo.