Priznam, da sem tokrat hotel pisati o povsem drugi temi, pa me je intervju gospoda Uroša Slaka z predsednikom vlade dr. Robertom Golobom na POP TV popolnoma presenetil in mi dal veliko nepričakovanega, zanimivega materiala za današnjo kolumno. 

Naj začnem z astrofizikom dr. Heinom Falckom ki je v Delovi prilogi Znanost v daljšem intervjuju izrekel pomembne besede: "Pravzaprav je pomirjajoče vedeti, da ne moremo vedeti vsega, da nismo vsemogočni. Prav zato je življenje tako zanimivo, ker nimamo vseh odgovorov. Zelo pomembno pa je, da (lahko) še naprej postavljamo vprašanja."

In tu se postavi posredi naš premier Golob, ki je napovedal nov pristop na področju vprašanj, izrazil se je celo, da bodo sovražnemu govoru napovedali vojno. Torej ne boš smel več zastavljati pomembnih vprašanj, ker boš seveda zelo hitro lahko zašel v močvirje interpretacije sovražnega govora. Ker pa bo določala sovražni govor seveda vsakokratna vladajoča struktura, se bo v sovražnem govoru našlo tudi kaj takega, kar ne bi mogli opredeliti kot sovražni govor, ampak le boj za ohranitev oblasti in način obvladovanja ljudskih množic. Torej z nasiljem nad nasilje, takšno je geslo predsednika Goloba. Postavlja se veliko vprašanje, ali naj mu sledimo. Če vprašate mene, sem proti nasilju, vsakršnemu nasilju, tudi onemu, ki prihaja s strani vlade. Pa četudi ima dobre namene, ki nas peljejo običajno v pekel, in tja nimam namena hoditi, pa tudi vam odsvetujem to pot.

"Znano je, da kdor se iz zgodovine nič ne nauči, je obsojen, da se mu zgodovina ponovi."

In spet je zadišalo v Sloveniji, v pozni jeseni bogatega volilnega leta 2022, po 133. členu kazenskega zakonika socialistične Jugoslavije, ki je bil tudi eden izmed razlogov za upor Slovencev proti jugoslovanski politiki in kasneje tudi proti JLA. Končno smo se tedaj rešili tega zloglasnega člena leta 1991, sedaj pa prihaja po 31 letih na velika vrata nazaj v kabinetu sedanjega predsednika vlade Goloba, ki nas je pridobil - ali bolje zavedel - na volitvah s svojo Svobodo, ki pa je, kot izgleda, bolj kot ne le vaba. Dejanja zoper 133. člen KZ so nekoč dobila ime "verbalni delikti". Včasih so poimenovali te delikte tudi mišljenski delikt ali crimen maiestatis, kar samo po sebi veliko pomeni, kako daleč nas lahko vodi pot, na katero nas vabi predsednik vlade. 

Znano je, da kdor se iz zgodovine nič ne nauči, je obsojen, da se mu zgodovina ponovi. Mar smo res prišli do točke, ko se nam bo zgodovina ponovila in bomo zopet zaradi tega šli od začetka spoznavati sovražni govor in verbalni delikt? Vse je odvisno od nas samih, če bomo res ljudem, ki smo jim zaupali voditi vlado, dovolili, da nas bodo popeljali nazaj v zgodovino.

Še posebej pa se vidi v zadnjih dneh, kako različno se v medijih obravnava nasilje nad direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač in opozicijskim poslancem Brankom Grimsom. Ravno tako se bo verjetno obravnaval tudi sovražni govor, ko bo predsednik Golob sprejel nova pravila. Medtem, ko se vsi strinjamo, da nasilje do Nike ni sprejemljivo, je za Grimsa moč zaslediti na družbenih omrežjih, da je kar nekako prav, da je bilo izvedeno nasilje nad njim, saj da je med drugim tudi homofoben. In tu se začne zgodba o omejevanju nasilja, ki ne bo strokovna, ampak predvsem politična in bo globoko posegla v našo demokratično družbo ter nas popeljala v čase pred letom 1991, ko je še veljal 133. člen.

Ali moramo res ponoviti to lekcijo, da bomo razumeli vso globino napačnih političnih odločitev?

Seveda je sprenevedanje predsednika vlade v intervjuju z Slakom da nima nič z Inštitutom 8. marec, še ena njegova mala laž. Bojim se, da se bomo takega načina komuniciranja predsednika počasi navadili in da ne bomo več občutljivi na njegove laži. 29. julija se je predsednik vlade osebno sestal z Niko. Premier se ne sestane kar tako z nevladno organizacijo. Ali se je predsednik recimo sestal s Karitasom, ki veliko več naredi za Slovence? Kot jaz vem, se (še) ni. 

V intervjuju s Slakom je Golob tudi navedel mračne čase v letih pandemije. Premier ocenjuje čas Janeza Janše kot neustaven čas. Priporočam, da si prebere sklepe Ustavnega sodišča, bo videl, da so bili ukrepi ustavni, ustavni sodniki so le priporočali ustrezne spremembe, ker so se v nasprotju z Robertom Golobom zavedali resnosti časa, v katerem smo bili takrat. 

Ker že govorim o ustavi, naj vas ob tej priliki spomnim, da je v Ustavi v 39. členu jasno zapisano:

"Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

Potem ko je predsednik vlade javno napovedal vojno sovražnemu govoru, je s tem seveda hkrati napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi izražanja. Takole je povedal za medije:

"Napovedali bomo vojno sovražnemu govoru. To bo naša prioriteta."

No sedaj vemo, da bo prioriteta našega predsednika vlade boj proti ustavni pravici do svobode govora, izražanja misli, svobode vesti. Prava parodija, mar ne? Predsednik stranke, ki nosi v imenu svobodo, omejuje svobodo (govora)! Ob njegovih številnih obtožbah predhodnika, da je deloval protiustavno, je potrebno ugotoviti, da ima dr. Robert Golob določene zadržke do 39. člena ustave in da bo, če bo hotel uresničiti svoje napovedi, deloval proti ustavi, če je ne bo njegova večina v Državnem zboru prej spremenila tako, da bo verbalni delikt spet aktualen. Ob tem se še sprašujem, kako naj nas reši sovražnega govora človek, ki sam uporablja sovražni govor in sovražne pristope ter vojno retoriko?

Toliko o Golobovi svobodi. Podobno velja tudi glede volitev predsednika države. Robert Golob vztrajno trdi, da je njihova kandidatka Nataši Pirc Musar in da pri "davčni optimizaciji" njenega soproga ne gre za oaze. Priporočam mu, da posluša intervju z Radom Pezdirjem, pa bo morda spremenil svoje mnenje.

Pred kratkim so na Dnevniku odslovili odličnega kolumnista dr. Tomaža Mastnaka. Zakaj se je to zgodilo, ne ve niti on sam, je pa to eden izmed znakov časa, v katerem živimo. Sam pravi, da gre za privatizacijo cenzure, ki je bila nekoč v rokah države, danes pa stoji za vsem verjetno kapital, ki kroji tudi komunikacijske poti. Mastnak je tudi poudaril, da je sovražni govor le ideološki konstrukt, ki omogoča nastanek velikega polja manipulacije, in da smo danes v slabši situacij, kot v Jugoslaviji, kajti verbalni delikt de facto obstaja, ni pa zakonsko definiran in se človek sploh ne more temu pravno upreti. 

L'etat c'est moi, Država sem jaz, je nekoč vzkliknil Ludvik XIV.. Naš predsednik vlade, prav tako Sončni kralj imenovan, ga v dejanjih že posnema. Čakam le še na to, da ponovi te znane besede francoskega kralja. Svobode pa bo ostalo v Sloveniji le še za ščepec soli.

Zaradi tega in zaradi vsga, kar se dogaja v slovenski politiki, je v tem trenutku smiselno slediti navodilu nekdanjega predsednika Milana Kučana, pa karkoli si že mislite o njem, ki nam je svetoval, da ni dobro, da se vsa moč oblasti skoncentrira v eni stranki, na enem polu, ki ga obvladuje Robert Golob. In ker je dr. Robert Golob čez stisnjene zobe podprl Natašo Pirc Musar, jo posvojil in jo vezal nase, nam ne preostane drugega, kot da v drugem krogu predsedniških volitev glasujemo za njenega protikandidata Anžeta Logarja. Kajti če kaj, potem prav zdaj potrebujemo uravnoteženje v politiki, kot pravi Kučan. In ima prav. Uravnoteženje politike v Sloveniji je glasovanje za Logarja.