Ameriški predsednik Joe Biden spodkopava kongresne možnosti svoje stranke z zelo napačno zunanjo politiko. Prepričan je, da je svetovni ugled Amerike ogrožen v ukrajinski vojni, in je dosledno zavračal diplomatski izhod. Vojna v Ukrajini skupaj z motnjami administracije v gospodarskih odnosih s Kitajsko poslabšuje stagflacijo, ki bo na vmesnih volitvah verjetno prinesla enega ali oba domova kongresa Republikancem. Še veliko huje, Bidnova opustitev diplomacije podaljšuje uničenje Ukrajine in grozi z jedrsko vojno.

Biden je podedoval gospodarstvo, ki so ga prizadele velike motnje v globalnih dobavnih verigah, ki sta jih povzročili pandemija in Trumpova nepredvidljiva trgovinska politika. Toda namesto da bi poskušal umiriti vode in popraviti motnje, je Biden stopnjeval konflikte Združenih držav z Rusijo in Kitajsko.

Biden je napadel vodjo republikanske manjšine v predstavniškem domu Kevina McCarthyja, ker je izrazil dvome o drugem velikem finančnem paketu za Ukrajino, in izjavil:

"Oni [republikanci v predstavniškem domu] so rekli, da če zmagajo, ni verjetno, da bodo financirali – pomagali – še naprej financirali Ukrajino, ukrajinsko vojno proti Rusom. Ti fantje tega ne razumejo. Je veliko večja od Ukrajine - to je vzhodna Evropa. To je NATO. To so resnični, resni, resni posledični rezultati. Ti fantje nimajo občutka za ameriško zunanjo politiko."

Podobno se je zgodilo, ko je skupina progresivnih kongresnih Demokratov pozvala k pogajanjem za končanje ukrajinske vojne; demokrati, ki sledijo liniji Bele hiše, so jih odrezali in jih prisilili, da so opustili svoj poziv k diplomaciji.

Biden meni, da je ameriška verodostojnost odvisna od širitve Nata v Ukrajino in, če bo potrebno, poraza Rusije v ukrajinski vojni, da bi to dosegli. Biden je večkrat zavrnil sodelovanje z Rusijo v diplomaciji glede vprašanja širitve Nata. To je bila velika napaka. Zanetil je posredno (t.i. proxy) vojno med ZDA in Rusijo, v kateri je Ukrajina opustošena – ironično v imenu reševanja Ukrajine.

Celotno vprašanje širitve Nata temelji na laži ZDA, ki izvira iz devetdesetih let. ZDA in Nemčija sta Gorbačovu obljubili, da se Nato ne bo premaknil "niti za centimeter proti vzhodu", če bo Gorbačov razpustil sovjetsko vojaško zavezništvo Varšavskega pakta in sprejel ponovno združitev Nemčije. Priročno – in s tipičnim cinizmom – so ZDA odstopile od dogovora.

Leta 2021 bi Biden lahko preprečil ukrajinsko vojno, ne da bi žrtvoval kateri koli vitalni interes ZDA ali Ukrajine. Varnost ZDA nikakor ni odvisna od širitve Nata na Ukrajino in Gruzijo. Pravzaprav širitev Nata globlje v črnomorsko regijo spodkopava varnost ZDA, saj ZDA postavlja v neposredno konfrontacijo z Rusijo (in dodatno krši obljube, dane tri desetletja prej). Prav tako varnost Ukrajine ni odvisna od širitve Nata, kar je predsednik Volodimir Zelenski večkrat priznal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA od leta 2008 večkrat posvaril, naj Nato zadržijo zunaj Ukrajine, regije vitalnega varnostnega interesa za Rusijo. Enako odločno je Biden vztrajal pri širitvi Nata. Putin je konec leta 2021 še zadnjič diplomatsko poskusil ustaviti širitev Nata. Biden ga je popolnoma zavrnil. To je bila nevarna zunanja politika.

Čeprav mnogi ameriški politiki tega nočejo slišati, je bilo Putinovo opozorilo o širitvi Nata resnično in primerno. Rusija ne želi do zob oborožene vojske Nata na svoji meji, tako kot ZDA ne bi sprejele do zob oborožene mehiške vojske, ki jo podpira Kitajska, na meji med ZDA in Mehiko. Zadnja stvar, ki jo ZDA in Evropa potrebujejo, je dolga vojna z Rusijo. Vendar nas je ravno to pripeljalo Bidnovo vztrajanje pri širitvi Nata na Ukrajino.

ZDA in Ukrajina bi morali sprejeti tri popolnoma razumne pogoje za konec vojne: vojaško nevtralnost Ukrajine; ruska de facto oblast na Krimu, kjer od leta 1783 domuje črnomorska flota; in izpogajano avtonomijo za etnično ruske regije, kot je bilo zahtevano v sporazumih iz Minska, vendar jih Ukrajina ni izvedla.

Namesto takšnega razumnega izida je Bidnova administracija Ukrajini večkrat rekla, naj se bori naprej. Na pogajanja je marca, ko so Ukrajinci razmišljali o sporazumnem koncu vojne, a so namesto tega odkorakali od pogajalske mize, zlila hladno vodo. Ukrajina zaradi tega hudo trpi, saj so njena mesta in infrastruktura spremenjeni v ruševine, v bitkah, ki so sledile, pa umira več deset tisoč ukrajinskih vojakov. Poleg vsega Natovega hvaljenega orožja je Rusija nedavno uničila do polovico ukrajinske energetske infrastrukture.

Trgovinske in finančne sankcije proti Rusiji, ki jih vodijo ZDA, so medtem doživele bumerang. Zaradi prekinitve ruskih energetskih tokov je Evropa v globoki gospodarski krizi, ki ima negativne učinke na gospodarstvo ZDA. Uničenje plinovoda Severni tok je še poglobilo evropsko krizo. Po navedbah Rusije so to storili britanski operativci, vendar skoraj zagotovo s sodelovanjem ZDA. Naj spomnimo, februarja je Biden dejal, da če bo Rusija napadla Ukrajino, "bomo temu (Severnemu toku) naredili konec".

"Obljubim vam," je dejal Biden, "lahko bomo to naredili."

Bidnova napačna zunanja politika je prinesla tudi tisto, pred čimer so svarile generacije zunanjepolitičnih strategov Henryja Kissingerja in Zbigniewa Brzezinskega: poganjanje Rusije in Kitajske v trden objem. To je ameriški predsednik storil z dramatičnim stopnjevanjem hladne vojne s Kitajsko natanko v istem času, ko nadaljuje vročo vojno z Rusijo.

Od začetka svojega predsedovanja je Joe Biden močno omejil diplomatske stike s Kitajsko, sprožil nove polemike glede dolgoletne ameriške politike ene Kitajske, večkrat pozval k večji prodaji orožja Tajvanu in izvajal globalno prepoved izvoza visoke tehnologije na Kitajsko. Obe strani sta se pridružili tej destabilizirajoči protikitajski politiki, a cena je nadaljnja destabilizacija sveta in tudi gospodarstva ZDA.

Skratka, Biden je podedoval težke gospodarske razmere – pandemijo, presežno likvidnost Feda, ustvarjeno leta 2020, velike proračunske primanjkljaje v letu 2020 in že obstoječe svetovne napetosti. Vendar je gospodarsko in geopolitično krizo močno zaostril, namesto da bi ju rešil. Potrebujemo spremembo zunanje politike. Po volitvah bo pomemben čas za ponovno presojo. Američani in svet potrebujejo gospodarsko okrevanje, diplomacijo in mir.

Copyright © Project Syndicate