Razkrivamo

Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS

Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od protikandidata Anžeta Logarja ne prihaja iz strankarskega življenja in nikoli ni bila članica nobene politične stranke. Strateška napaka v primeru Logarja je bila ta, da ni pravočasno javno in nepreklicno izstopil iz svoje stranke SDS, s čimer bi se mu tako povečale možnosti za izvolitev, saj bi dejansko bolj prepričljivo izpadel kot neodvisni kandidat. Priložnost je zamudil, zato je zdaj prvič v zgodovini mlade slovenske države odprta pot, da Slovenija v predsedniško palačo izvoli žensko.

09.11.2022 19:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   volitve   Nataša Pirc Musar   Anže Logar   Slovenija   predsednik   EU   NATO   ZDA   Zahodni Balkan   Hrvaška   Madžarska   Viktor Orban   Avstrija   SDS   Janez Janša

Ozadje kandidature Anžeta Logarja je v neposredni povezavi z Janezom Janšo, ki je tudi njegov tesni sodelavec in zagovornik vrednot, ki so doživele debakel na aprilskih parlamentarnih volitvah. V mnogo čem so te vrednote tiste, ki jih na Madžarskem vrsto let zagovarja in izvaja madžarski premier Viktor Orban.

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil obsežnejšo predvolilno analizo tusi pred drugim krogom predsedniških volitev v Sloveniji, ki bodo v nedeljo, 13. novembra 2022. Izvirni naslov analize se glasi Predsedniške volitve 2022: Poslavljanje od Orbanovih "vrednot"?, na portalu+ pa objavljamo le najbolj pomembne in zanimive dele.

 

V drugem krogu volitev za predsednika Republike Slovenije bomo izvolili svojega petega demokratično izvoljenega predsednika oziroma predsednico od razglasitve neodvisnosti leta 1991. Mandat predsednika je pet let, v drugi krog sta se uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. V prvem krogu je Logar osvojil 296.000 (33,95%) glasov, Pirc Musar pa 234.361 (26,88%). Volilna udeležba je bila nižja kot na aprilskih parlamentarnih volitvah in je komaj presegla polovico volilnega telesa (51,74%).

 

 

Kaj se dogaja s slovensko zunanjo politiko?

 

Pomembna pristojnost predsednika republike je slovenska zunanja politika, ki je svoj fiasko doživela s sprejetjem arbitražne odločitve v mejnem sporu s Hrvaško junija 2017, ko so se dokončno pokazale vse razpoke slovenske zunanje politike. Evropska unija je bila garant podpisanega Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško v Stockholmu 4. novembra 2009, vendar je po razglasitvi arbitražne odločitve 29. junija 2017 Slovenija ostala popolnoma osamljena in prepuščena sama sebi. Dejansko je bil arbitražni sporazum tudi sporazum o vstopu Hrvaške v EU, podpisala pa sta ga takratni slovenski premier Borut Pahor (SD) in hrvaška premierka Jadranka Kosor (HDZ). 

 

Glede odnosov z Združenimi državami se je pokazalo, da Slovenija nima odnosov na potrebni ravni, morda najslabše od vseh držav v regiji (!). Odnose z ZDA oziroma administracijo Josepha Bidena je donedavna vlada Janeza Janše (SDS) pripeljala do dna, zunanji minister v tej vladi pa je bil prav predsedniški kandidat Anže Logar (SDS). Graditi strateške odnose z ZDA, s katero Slovenija nima odprtih vprašanj in ki so najbolj zaslužne za neodvisnost Slovenije, je zelo pomembno. Po raziskavah Gallupa namreč sodi Slovenija med deset najbolj protiameriških držav. 

 

Kaj se dogaja s slovensko zunanjo politiko; kdo je odgovoren za spodrsljaje? Ali ima Slovenija politične zaveznike, prijatelje in podpornike? Slovenska zunanja politika je vrsto let na stranpoti. To je bilo očitno v Janševi vladi, ko je bila zunanja politika v sozvočju z državami Višegrajske skupine držav (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška). Hkrati je slovenska zunanja politika na Zahodnem Balkanu naredila nepopravljivo škodo s plasiranjem t.i. non-paperjev, ki so celo prikrojevali meje držav oziroma predvidevali izginotje nekaterih držav, kot sta Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija.

 

Prvič v slovenski sodobni zgodovini so na Zahodnem Balkanu Slovenijo začeli doživljati ne več kot prijateljsko državo. Širitev EU na Zahodni Balkan je prioriteta Slovenije kot države in tu lahko še dodatno uveljavi svoje interese. Članstvo v EU in NATO je v nezadostni meri izkoriščeno, prav tako podpisana strateška partnerstva s Turčijo, Francijo in Nemčijo. Ob članstvu v mednarodnih organizacijah je potrebno pospešeno razvijati dvostranske odnose z državami in nova strateška partnerstva. Zahodni Balkan je tako le formalno prioriteta, dejansko pa je Slovenija izgubila pomembno vlogo v regiji. Prioriteta je večji angažma v številnih organizacijah, posebej v funkciji uveljavljanja Slovenije kot ambiciozne države in v ustvarjanju gospodarskih interesov.

 

Sosedska politika je vedno prioriteta vsake države. Vse slovenske sosede so članice EU in NATO, kar je odlična izhodiščna pozicija za razvijanje partnerskih odnosov znotraj obeh integracij. Slovenija ni zadostno vpeta na Zahod in znotraj EU in NATO, Slovenska vojska zaostaja za primerljivimi sodobnimi vojskami.  Zadnjih nekaj vlad se s tem ni poglobljeno ukvarjalo. 

 

Pri odnosih s sosedi vedno izstopa vprašanje slovenske narodnostne skupnosti (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska). Njihov položaj se izboljšuje, čeprav je še precej odprtih vprašanj, zlasti glede uporabe slovenskega jezika, šol in uradne podpore s strani navedenih držav. Glede Avstrije je vprašanje, ali naj Slovenija formalno uredi svoj status naslednice Jugoslavije kot podpisnica Avstrijske državne pogodbe (ADP). Slovenska politika se je temu do sedaj izogibala, češ da bi to slabo vplivalo na meddržavne odnose (pravna stroka pa večinoma misli, da je notifikacija potrebna).  

 

V Italiji je vprašanje slovenske manjšine odvisno od okoliščin, ki se spreminjajo z vsako vlado, zagotovo pa bo to izpostavljeno pod vlado Giorgie Meloni. Vrnitev Narodnega doma v Trstu in spravno dejanje obeh predsednikov držav vliva upanje, da se bodo odnosi še dodatno izboljšali. 

 

Z Madžarsko je odprto vprašanje slovenske manjšine v Porabju. Odnosi so še posebej pomembni, ker je Madžarska zaledje Slovenije in uporablja Luko Koper kot izhod na morje.

 

Sedanja kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN 2024/25 je ponovna priložnost za globalno diplomatsko, politično in širšo promocijo. Slovenija je bila nestalna članica Varnostnega sveta OZN prvič 1998/99. V drugi kandidaturi leta 2012 je Slovenijo premagal Azerbajdžan. Slovenija za nestalno članstvo Varnostnega sveta OZN tekmuje z Belorusijo. Če ne bo izbrana, bo to slaba popotnica za slovensko zunanjo politiko v prihodnje.

 

 

Slovenski izum: politični start-up in neodvisni kandidati

 

 Politični start-up so novoustanovljene stranke z inovativno idejo in praviloma kratkoročno razdelano strategijo v negotovih okoliščinah, kar prinaša visok volilni rezultat. Ponujajo močen potencial in bleščečo prihodnost, potem pa praviloma izginejo s politične scene. Start-up podjetja (pospeševalniki) predstavljajo novoustanovljena podjetja z inovativno idejo (izdelek ali storitev) v negotovih okoliščinah z velikim potencialom in globalnimi načrti, kasneje pa enostavno ne preživijo na (političnem) trgu. 

  

Slovenski izum so tudi neodvisni kandidati, čeprav gre v primeru Anžeta Logarja za ključno strankarsko pozicijo - za predsednika Sveta Slovenske demokratske stranke (SDS), ene od vodilnih strank v Sloveniji. Zato je potrebno posebej poudariti, da predsednik države ohrani avtonomno in neodvisno držo, s čimer bo korektiv katerikoli vladi, obenem pa predstavlja navzven enotnost vseh državljanov. Tudi če je neodvisen kandidat oziroma kandidatka, je higienično, da vsaj ni član ali članica nobene politične stranke, kaj šele predsednik Sveta Slovenske demokratske stranke (SDS) kot v primeru Logarja. Strateška napaka v primeru Logarja je, da ni pravočasno javno in nepreklicno izstopil iz SDS, s čimer bi se mu povečale možnosti za izvolitev. 

 

 

Poslavljanje od Orbanovih "vrednot"?

 

V drugem krogu predsedniških volitev se pogosto zastavlja vprašanje vrednot, ki jih  zastopata posamezna kandidata. Vprašanje vrednot je zelo kompleksno, podobno kot umestitev politične levice in desnice v slovenski družbi, ki ne ustreza uveljavljenim definicijam.

 

Soočenje svetovnih nazorov kandidatov je pomemben del volilne kampanje, ki lahko vpliva na opredelitev volivcev. Odnos predsedniških kandidatov do civilne družbe in aktivnega državljanstva je zelo občutljivo vprašanje, glede na njeno vlogo in pomen. Ozadje kandidature Anžeta Logarja je v neposredni povezavi z Janezom Janšo, ki je tudi njegov tesni sodelavec in zagovornik vrednot, ki so doživele debakel na aprilskih parlamentarnih volitvah. V mnogo čem so te vrednote tiste, ki jih na Madžarskem vrsto let zagovarja in izvaja madžarski premier Viktor Orban. Te vrednote za večino Slovencev niso sprejemljive, kar so pokazali z glasovanjem na aprilskih parlamentarnih volitvah. 

  

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar ne prihaja iz strankarskega življenja, nikoli ni bila članica nobene politične stranke in v slovenski in mednarodni javnosti je prepoznavna kot zagovornica temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Slovenija potrebuje predsednika, ki bo resnično promoviral in zagovarjal ustavni patriotizem, ki temelji na izpolnjevanju ustavnih pravic in obveznosti tako državljanov kot države. 

 

Predsedniške volitve so priložnost, da se Slovenija poslovi od Orbanovih "vrednot" in izbere predsednika oziroma predsednico, ki bo kos nalogam v spremenjenih geopolitičnih in mednarodnih okoliščinah, ki bodo pripeljale do temeljite spremembe svetovne ureditve. Prvič v zgodovini mlade slovenske države pa je odprta pot, da Slovenija v predsedniško palačo izvoli žensko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
40
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.901
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.860
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.293
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.677
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 974
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 751
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 505
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.917