Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil obsežnejšo predvolilno analizo tusi pred drugim krogom predsedniških volitev v Sloveniji, ki bodo v nedeljo, 13. novembra 2022. Izvirni naslov analize se glasi Predsedniške volitve 2022: Poslavljanje od Orbanovih "vrednot"?, na portalu+ pa objavljamo le najbolj pomembne in zanimive dele.

V drugem krogu volitev za predsednika Republike Slovenije bomo izvolili svojega petega demokratično izvoljenega predsednika oziroma predsednico od razglasitve neodvisnosti leta 1991. Mandat predsednika je pet let, v drugi krog sta se uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. V prvem krogu je Logar osvojil 296.000 (33,95%) glasov, Pirc Musar pa 234.361 (26,88%). Volilna udeležba je bila nižja kot na aprilskih parlamentarnih volitvah in je komaj presegla polovico volilnega telesa (51,74%).

Kaj se dogaja s slovensko zunanjo politiko?

Pomembna pristojnost predsednika republike je slovenska zunanja politika, ki je svoj fiasko doživela s sprejetjem arbitražne odločitve v mejnem sporu s Hrvaško junija 2017, ko so se dokončno pokazale vse razpoke slovenske zunanje politike. Evropska unija je bila garant podpisanega Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško v Stockholmu 4. novembra 2009, vendar je po razglasitvi arbitražne odločitve 29. junija 2017 Slovenija ostala popolnoma osamljena in prepuščena sama sebi. Dejansko je bil arbitražni sporazum tudi sporazum o vstopu Hrvaške v EU, podpisala pa sta ga takratni slovenski premier Borut Pahor (SD) in hrvaška premierka Jadranka Kosor (HDZ). 

Glede odnosov z Združenimi državami se je pokazalo, da Slovenija nima odnosov na potrebni ravni, morda najslabše od vseh držav v regiji (!). Odnose z ZDA oziroma administracijo Josepha Bidena je donedavna vlada Janeza Janše (SDS) pripeljala do dna, zunanji minister v tej vladi pa je bil prav predsedniški kandidat Anže Logar (SDS). Graditi strateške odnose z ZDA, s katero Slovenija nima odprtih vprašanj in ki so najbolj zaslužne za neodvisnost Slovenije, je zelo pomembno. Po raziskavah Gallupa namreč sodi Slovenija med deset najbolj protiameriških držav. 

Kaj se dogaja s slovensko zunanjo politiko; kdo je odgovoren za spodrsljaje? Ali ima Slovenija politične zaveznike, prijatelje in podpornike? Slovenska zunanja politika je vrsto let na stranpoti. To je bilo očitno v Janševi vladi, ko je bila zunanja politika v sozvočju z državami Višegrajske skupine držav (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška). Hkrati je slovenska zunanja politika na Zahodnem Balkanu naredila nepopravljivo škodo s plasiranjem t.i. non-paperjev, ki so celo prikrojevali meje držav oziroma predvidevali izginotje nekaterih držav, kot sta Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija.

Prvič v slovenski sodobni zgodovini so na Zahodnem Balkanu Slovenijo začeli doživljati ne več kot prijateljsko državo. Širitev EU na Zahodni Balkan je prioriteta Slovenije kot države in tu lahko še dodatno uveljavi svoje interese. Članstvo v EU in NATO je v nezadostni meri izkoriščeno, prav tako podpisana strateška partnerstva s Turčijo, Francijo in Nemčijo. Ob članstvu v mednarodnih organizacijah je potrebno pospešeno razvijati dvostranske odnose z državami in nova strateška partnerstva. Zahodni Balkan je tako le formalno prioriteta, dejansko pa je Slovenija izgubila pomembno vlogo v regiji. Prioriteta je večji angažma v številnih organizacijah, posebej v funkciji uveljavljanja Slovenije kot ambiciozne države in v ustvarjanju gospodarskih interesov.

Sosedska politika je vedno prioriteta vsake države. Vse slovenske sosede so članice EU in NATO, kar je odlična izhodiščna pozicija za razvijanje partnerskih odnosov znotraj obeh integracij. Slovenija ni zadostno vpeta na Zahod in znotraj EU in NATO, Slovenska vojska zaostaja za primerljivimi sodobnimi vojskami.  Zadnjih nekaj vlad se s tem ni poglobljeno ukvarjalo. 

Pri odnosih s sosedi vedno izstopa vprašanje slovenske narodnostne skupnosti (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska). Njihov položaj se izboljšuje, čeprav je še precej odprtih vprašanj, zlasti glede uporabe slovenskega jezika, šol in uradne podpore s strani navedenih držav. Glede Avstrije je vprašanje, ali naj Slovenija formalno uredi svoj status naslednice Jugoslavije kot podpisnica Avstrijske državne pogodbe (ADP). Slovenska politika se je temu do sedaj izogibala, češ da bi to slabo vplivalo na meddržavne odnose (pravna stroka pa večinoma misli, da je notifikacija potrebna).  

V Italiji je vprašanje slovenske manjšine odvisno od okoliščin, ki se spreminjajo z vsako vlado, zagotovo pa bo to izpostavljeno pod vlado Giorgie Meloni. Vrnitev Narodnega doma v Trstu in spravno dejanje obeh predsednikov držav vliva upanje, da se bodo odnosi še dodatno izboljšali. 

Z Madžarsko je odprto vprašanje slovenske manjšine v Porabju. Odnosi so še posebej pomembni, ker je Madžarska zaledje Slovenije in uporablja Luko Koper kot izhod na morje.

Sedanja kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN 2024/25 je ponovna priložnost za globalno diplomatsko, politično in širšo promocijo. Slovenija je bila nestalna članica Varnostnega sveta OZN prvič 1998/99. V drugi kandidaturi leta 2012 je Slovenijo premagal Azerbajdžan. Slovenija za nestalno članstvo Varnostnega sveta OZN tekmuje z Belorusijo. Če ne bo izbrana, bo to slaba popotnica za slovensko zunanjo politiko v prihodnje.

Slovenski izum: politični start-up in neodvisni kandidati

 Politični start-up so novoustanovljene stranke z inovativno idejo in praviloma kratkoročno razdelano strategijo v negotovih okoliščinah, kar prinaša visok volilni rezultat. Ponujajo močen potencial in bleščečo prihodnost, potem pa praviloma izginejo s politične scene. Start-up podjetja (pospeševalniki) predstavljajo novoustanovljena podjetja z inovativno idejo (izdelek ali storitev) v negotovih okoliščinah z velikim potencialom in globalnimi načrti, kasneje pa enostavno ne preživijo na (političnem) trgu. 

Slovenski izum so tudi neodvisni kandidati, čeprav gre v primeru Anžeta Logarja za ključno strankarsko pozicijo - za predsednika Sveta Slovenske demokratske stranke (SDS), ene od vodilnih strank v Sloveniji. Zato je potrebno posebej poudariti, da predsednik države ohrani avtonomno in neodvisno držo, s čimer bo korektiv katerikoli vladi, obenem pa predstavlja navzven enotnost vseh državljanov. Tudi če je neodvisen kandidat oziroma kandidatka, je higienično, da vsaj ni član ali članica nobene politične stranke, kaj šele predsednik Sveta Slovenske demokratske stranke (SDS) kot v primeru Logarja. Strateška napaka v primeru Logarja je, da ni pravočasno javno in nepreklicno izstopil iz SDS, s čimer bi se mu povečale možnosti za izvolitev. 

Poslavljanje od Orbanovih "vrednot"?

V drugem krogu predsedniških volitev se pogosto zastavlja vprašanje vrednot, ki jih  zastopata posamezna kandidata. Vprašanje vrednot je zelo kompleksno, podobno kot umestitev politične levice in desnice v slovenski družbi, ki ne ustreza uveljavljenim definicijam.

Soočenje svetovnih nazorov kandidatov je pomemben del volilne kampanje, ki lahko vpliva na opredelitev volivcev. Odnos predsedniških kandidatov do civilne družbe in aktivnega državljanstva je zelo občutljivo vprašanje, glede na njeno vlogo in pomen. Ozadje kandidature Anžeta Logarja je v neposredni povezavi z Janezom Janšo, ki je tudi njegov tesni sodelavec in zagovornik vrednot, ki so doživele debakel na aprilskih parlamentarnih volitvah. V mnogo čem so te vrednote tiste, ki jih na Madžarskem vrsto let zagovarja in izvaja madžarski premier Viktor Orban. Te vrednote za večino Slovencev niso sprejemljive, kar so pokazali z glasovanjem na aprilskih parlamentarnih volitvah. 

Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar ne prihaja iz strankarskega življenja, nikoli ni bila članica nobene politične stranke in v slovenski in mednarodni javnosti je prepoznavna kot zagovornica temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Slovenija potrebuje predsednika, ki bo resnično promoviral in zagovarjal ustavni patriotizem, ki temelji na izpolnjevanju ustavnih pravic in obveznosti tako državljanov kot države. 

Predsedniške volitve so priložnost, da se Slovenija poslovi od Orbanovih "vrednot" in izbere predsednika oziroma predsednico, ki bo kos nalogam v spremenjenih geopolitičnih in mednarodnih okoliščinah, ki bodo pripeljale do temeljite spremembe svetovne ureditve. Prvič v zgodovini mlade slovenske države pa je odprta pot, da Slovenija v predsedniško palačo izvoli žensko.