Razkrivamo

Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti

Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, da se lahko vprašamo, če je osamosvojitev za Slovence vrednota ali le dogodek. Ali je dejstvo, da imamo prvič svojo samostojno državo, eden izmed največjih dosežkov v naši zgodovini, ki si zasluži samostojen muzej, ali pa gre le za eno izmed obdobij naše novejše zgodovine? Vlada namerava muzej ukiniti (pardon, združiti) z Muzejem novejše zgodovine. Muzej osamosvojitve Slovenije v socialistični kontekst spomenikov v slovenski prestolnici resnično ne sodi in zanj bi bilo v skladu z našim Zeitgeistom gotovo primernejše mesto nekje v kleti Muzeja novejše zgodovine ...

21.11.2022 20:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Ljubljana   Slovenija   spomeniki   center   prestolnica   SFRJ   samostojnost   Državni zbor   Trg republike   Trg revolucije   grafiti   Zeitgeist   Muzej slovenske osamosvojitve   Muzej novejše zgodovine

Fotomontaža: portal+

Slovenija je že (ali le) trideset let samostojna država, vendar sta v institucionalnem središču Ljubljane edina spomenika, povezana s slovensko osamosvojitvijo, kip Franceta Bučarja in t.i. lipa slovenske osamosvojitve.

Duh časa, Zeitgeist, je skupek prevladujoče intelektualne, moralne in kulturne klime. Zeitgeista ne moremo natančno definirati po znanstvenih parametrih, vendar če bi se s časovnim strojem preselili v Hitlerjev Berlin, Mussolinijev Rim ali Stalinovo Moskvo, bi verjetno že po sprehodu skozi mesto začutili prevladujoče družbene, politične in kulturne trende tistega časa. 

 

Vprašal sem se o Zeitgeistu po napadih na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, in Branka Grimsa, poslanca SDS (oba napada sta vredna obsodbe in pika). Kovačeva je napad pripisala sovražni družbeni klimi, ki naj bi jo ustvarjala stranka SDS; v podobnem slogu so se odzvali premier, mainstream mediji in številni komentatorji na spletnih portalih. Mnogi desni komentatorji so o resnosti napada podvomili. Obsodbe na napad na poslanca SDS Grimsa so bile manj ostre in medijsko odmevne; tokrat so mnogi levi (spletni) komentatorji napad relativizirali, če ne že opravičevali, češ da "kdor seje veter, žanje vihar".

 

Vsaj en indic o Zeitgeistu torej imamo: slovenska družba je tako polarizirana, da še osebne napade na politične nasprotnike obravnava s popolnoma drugimi vatli; Nika Kovač namreč nastopa kot političarka, ki podpira predsedniškega kandidata Levice, referendume ZA vlado in se bori proti prejšnji vladi, ne pa kot predstavnica organizacije civilne družbe. 

 

Objektivnega ali strokovnega odgovora na vprašanje, kaj je duh današnjega časa, bomo težko iskali pri političnih analitikih ali sociologih; levo usmerjeni bodo kazali na družbeno klimo, ki jo ustvarjajo mračne sile, desno usmerjeni pa na nastajajočo diktaturo svobode. 

 

O Zeitgeistu sem se vprašal tudi med branjem novice, da ministrica Asta Vrečko namerava ukiniti le pred dobrim letom ustanovljeni Muzej osamosvojitve Slovenije oziroma ga "združiti" z Muzejem novejše zgodovine. Muzej naj bi bil po mnenju ministrice politični projekt prejšnje vlade in strokovno neupravičen. Vprašal sem se, če je osamosvojitev od Socialistične Federativne Republike Jugoslavije sploh v skladu s sedanjim Zeitgeistom Slovenije.

 

 

Duh časa skozi spomenike in grafite

 

Poskusil sem identificirati duh časa na (vsaj malo) bolj objektiven način, čeprav sprejemam kritiko, da gre vseeno za subjektivno analizo. Sprehodil sem se po ulicah med osrednjimi institucijami naše mlade demokracije: Državnim zborom in Državnim svetom, predsedniško in vladno palačo ter Ustavnim sodiščem. V kvadrantu, ki ga zaključujejo Prešernova, Slovenska, Cankarjeva cesta in Gregorčičeva ulica, v Ljubljani sem si ogledal spomenike ter druga znamenja s katerimi bi lahko identificiral duh časa Slovenije v drugi polovici leta 2022. 

 

 

 

 

Pohod sem začel na Trgu republike, pred Državnim zborom, hramom demokracije. Do leta 1991 se je imenoval Trg revolucije; tudi imena trgov in ulic nam nekaj povedo o Zeitgeistu. Po osamosvojitvi se je trg preimenoval, kakor se spodobi za demokratično republiko, ki ne časti komunističnih revolucij. Kljub temu je bil prvi spomenik, ki je viden na trgu, prav Spomenik revolucije. Ni posvečen Narodnoosvobodilni borbi (NOB), temveč prav socialistični revoluciji, ki je, kakor nam sporoča napis na spomeniku, "zrušila stari družbeni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti in začela ustvarjati družbo v kateri bosta človek in njegovo delo osvobojena izkoriščanja in samovolje …" Za trenutek sem pomislil, da v Sloveniji to družbo še gradimo in da temelji na samoupravljanju delavskega razreda, kakor piše na zadnji strani spomenika.

 

 

     

Spomenik revolucije                    Spomenik Edvardu Kardelju        Grafit pred banko NLB

 

 

To misel je okrepil le nekaj metrov stran stoječi spomenik, za katerega celo mnogi Ljubljančani ne vedo, da je posvečen Edvardu Kardelju, komunističnemu veljaku in očetu samoupravnega socializma. Blizu spomenika je grafit: "Spijunaže misli! Resnica". Priznam, da pomen zapisa nisem najbolje razumem; domneval sem, da se nanaša na neko teorijo zarote pristašev stranke Resnica. Na zidu nedaleč stran sem opazil še keltski križ. 

 

Na nasprotni strani trga, blizu vhoda v največjo slovensko banko NLB, sem zagledal grafit rdeče zvezde (poleg še enega keltskega križa?). Pod zanemarjenim Tihčevim kipom Geneza jedra pa sem poleg anarhističnega simbola opazil grafit "Boga smo ubili, mrtev je!" Pred vhodom v veleblagovnico Maximarket sta me presunila še dva grafita: "Cerkev spizdi" in "Splavimo Cerkev". Očitno ne gre za primere nestrpnosti, saj se tovrstnih zapisov v javnosti ne stigmatizira. Na zidu je še komaj berljiv starejši zimzeleni napis "Slovenija zbudi se!"

 

Južni del Trga republike (in enega izmed vhodov v Cankarjev dom), krasi spomenik Ivana Cankarja. Na drugi strani stavbe, v Parku Sveta Evrope, organizacije, ki skrbi za varovanje človekovih pravic, pa kraljuje kip Borisa Kidriča. Komunistični veljak je očitno toliko naredil za človekove pravice v Sloveniji, da mu veljaki stranke Socialnih demokratov, ki se borijo proti mračnim silam, ne upajo niti pokazati hrbta.

 

       

Geneza jedra                                      Grafit o Cerkvi                                  Spomenik Borisu Kidriču

 

 

Na vogalu predsedniške palače na Erjavčevi ulici sem opazil spomenik ženskim demonstracijam leta 1943 v podporo zapornikom v italijanskih ječah. Po Gregorčičevi ulici sem se sprehodil mimo sedeža vlade in spomenika partizanke Majde Vrhovnik in po njej poimenovane osnovne šole. Na zidu nasproti šolskega igrišča sem naletel na nestrpni grafit "Fuck Muslims" z neonacističnim simbolom.

 

Na vogalu med Gregorčičevo in Slovensko cesto (do leta 1991 imenovana Titova cesta) sem se znašel pred obeležjem Jožeta Plečnika. Med sprehodom po ulicah okoli SNG drame, Uršulinskega samostana in cerkvijo Sv. Trojice so mojo pozornost pritegnili kip Stojana Batiča Slovenski delavci iz leta 1975 (pred Cankarjevim domom je klopca Pan istega kiparja), antikapitalistična napisa "Planet pred profit" in "Kapitaližem. Pa ti?" ter "UEFA supports terrorism". Na več krajih sem opazil (zafrkljiv?) napis "Modrijani Neue Sloweniše kunst" in bolj udarni "ACAB", kar je mednarodni protipolicijski akronim All cops are bastards, vsi policisti so barabe), ki sem ga že prej opazil na Trgu republike. Meni nerazumljiv grafit "Mjavki svojmu fotru" sem preletel, zato pa sem posvetil več časa interpretaciji napisa "Za (ne)tradicionalne vrednote", ki morda bolje odraža Zeitgeist, saj je očitno bil teren grafitske vojne med pristaši tradicionalnih in netradicionalnih vrednot.

 

Na vogalu med Slovensko in Šubičevo, nasproti Gimnazije Jožeta Plečnika, sem si ogledal spomenik partizanskega komandanta Staneta Rozmana. Malo naprej, pred stavbo, v kateri ima sedež več političnih strank, pa sem naletel na stari napis "Delete elite", zbrišimo elito. Zraven sta tudi daljša antikapitalistična zapisa ("Smrt moči kapitala" itd.).

 

 

 

Na pločniku pred Mladinsko knjigo na Slovenski cesti sem se sprehodil čez slovenski kulturni Walk of Fame, alejo Levstikovih nagrajencev za področje otroške in mladinske književnosti. Na Beethovnovi, v bližini Ustavnega sodišča, sem naletel na nekaj čačk in podpisov, ki jih nisem razumel (z izjemo rdeče zvezde, ki jo je nekdo prečrtal), na bližnji Cankarjevi ulici pa na bolj nedvoumno sporočilo o domnevnem poklicu mame bivšega ministra desne vlade Aleša Hojsa.

 

Pred SNG Opero sem si ogledal kipe slovenskih gledaliških pionirjev Ignacija Borštnika in Antona Verovška kiparja Franceta Kralja ter kip Julija Betetta, slovenskega basista, ki ga je izdelal Stojan Batič. Nasproti Opere, na vogalu med Tomšičevo ulico (posvečeno partizanskemu narodnemu heroju) in Župančičevo, pa sem opazil grafit Janše z bazuko v rokah, ki se je pojavljal kot gobe po dežju v času kolesarskih protestov proti desni vladi. Bazuka je usmerjena proti Državnem zboru.

 

 

 

Čez cesto, desno od parlamenta, nad Trgom narodnih herojev (posvečen herojem NOB in politikom socialistične Slovenije), sem si ogledal impozantni spomenik Janeza Vajkarda Valvasorja kiparja Alojzija Gangla. Med drevesi sem naletel še na kipe Janeza Stanovnika, predsednika predsedstva Socialistične Republike Slovenije, prvega predsednika Državnega zbora samostojne Slovenije Franceta Bučarja, in bivšega predsednika slovenske socialistične vlade Staneta Kavčiča (ki se navkljub bolj liberalnim načelom, zaradi katerih je bil odstavljen, nikoli ni odrekel socialističnemu samoupravljanju). Kontinuiteta med heroji samoupravnega socializma in samostojne Slovenije je očitna že od izgleda in načina postavitve kipov; so del iste serije.

 

  

 

 

Malo naprej, le nekaj metrov stran od vhoda v Državni zbor, stoji grobnica narodnih herojev, v kateri so pokopani Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Franc Rozman-Stane, Tone Tomšič itd. Med sprehodom po Šubičevi sem naletel tudi na spominsko tablo, ki obeležuje, kje je v času NOB delovala ilegalna tiskarna Tone Tomšič. 

 

 

Osamosvojitvena lipa

 

 

Spomnil sem se, da je na Trgu narodnih herojev, nekje med Državnim zborom in Narodnim muzejem, tudi osamosvojitvena lipa, ki jo je na Trgu republike 26. junija 1991 med slavnostno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije blagoslovil nadškof Alojzij Šuštar (ravno, ko je "zatajil" mikrofon). Lipo so pred nekaj leti presadili iz Trga republike v park na Trgu narodnih herojev. Pod drevesom stoji manjši napis: "Lipa, ki jo je slovenski narod slovesno posadil na dan osamosvojitve, 25.06.1991".

 

Na področju institucionalnega kvadranta je to tudi edina omemba slovenske osamosvojitve.

 

 

Duh časa v institucionalnem predelu Ljubljane - povzetek

 

 

 

Združitev Italije – osamosvojitev Slovenije 40 – 1

 

Med tem sprehodom sem se spomnil na Italijo, ki se je združila leta 1861. Slabih dvajset let zatem je bil ustanovljen Nacionalni muzej Risorgimenta, posvečen političnemu in družbenemu procesu, med katerim se je več majhnih držav združilo v enotno državo Italijo. Muzej ima sedež v veličastni palači Carignano v Torinu, sedežu prvega italijanskega parlamenta. Noben politik v Italiji, levi ali desni, ne bi pomislil, da si združitev Italije ne zasluži samostojnega muzeja. Prej obratno, saj poleg nacionalnega muzeja v Torinu, lahko po vsej Italiji obiščete še štirideset regionalnih muzejev Risorgimenta. Prav tako boste, tudi v najmanjšem mestu na Apeninskem polotoku, naleteli na trge ali ulice, ki so posvečene Garibaldiju, Cavourju ali Mazziniju ter drugim herojem Risorgimenta in združitve. Pri nas je bilo še poimenovanje letališča po Jožetu Pučniku, osrednji figuri slovenske osamosvojitve, predmet hudih polemik.

 

 

Socialistična Republika Slovenija

 

Slovenija je že (ali le) trideset let samostojna država, vendar sta v institucionalnem središču Ljubljane edina spomenika, povezana s slovensko osamosvojitvijo, kip Franceta Bučarja in t.i. lipa slovenske osamosvojitve. Še dobro, da zakon veleva, da se pred javnimi stavbami izobesita slovenska in EU zastava, drugače bi lahko domnevali, da še zmeraj živimo v SFRJ. Sodeč po spomenikih v centru Ljubljane smo Slovenci veliko bolj ponosni na tistih petinštirideset let, ki smo jih preživeli kot del SFRJ, kot na to, da prvič v zgodovini živimo v samostojni državi. Razen, ko navijamo za naše športnike, seveda. 

 

Časovni potnik, ki bi se leta 2022 znašel v institucionalnem središču Ljubljane, bi lahko zaključil, da se nahaja v zelo kulturni državi, saj večina ulic v institucionalnem predelu prestolnice nosi imena pisateljev, pesnikov in arhitektov (Cankar, Gregorčič, Prešeren, Župančič, Josipina Turnograjska, Erjavec, Šubič, itd.). V kolikor bi Slovenijo ocenjeval le po spomenikih in grafitih, bi pa lahko upravičeno domneval, da se sprehaja po ponosni socialistični republiki, ki se svoje osamosvojitve malo sramuje. 

 

Kdor meni, da je to logična posledica dejstva, da je bila Slovenija po zmagi proti nacizmu in fašizmu v drugi svetovni vojni socialistična republika, se moti. V prilogi je seznam spomenikov, ki ležijo pred ali v bližini parlamentov bivših socialističnih držav, ki so danes članice Evropske unije.

 

V tem pogledu smo v EU unikum. Muzej osamosvojitve Slovenije v ta kontekst resnično ne sodi. Zanj je v skladu z Zeitgeistom primernejše mesto v kleti Muzeja novejše zgodovine, kjer bi predstavljal le del obdobja novejše zgodovine. Očitno se je zgodovina z veliko začetnico v Sloveniji pisala v času socializma; osamosvojitev ima danes le status opombe, saj je bila politični projekt mračnih sil.

 

 

***

 

Priloga: Seznam spomenikov, ki stojijo blizu parlamentov bivših socialističnih držav, ki so se pridružile Evropski uniji

 

Država

Spomenik(i) v neposredni bližini parlamenta

Bolgarija

  • Spomenik Carja Aleksandra II, ki je leta 1878 osvobodil Bolgarijo pred Turki

Češka

  • Spomenik Milade Horákove, žrtve tako nacističnega kot komunističnega režima (slednji jo je leta 1950 po montiranem procesu usmrtil)

  • Kip Winstona Churchilla

Estonija

  • Spomenik osamosvojitve Estonije od Sovjetske zveze leta 1990

Hrvaška

  • Ni spomenikov v bližini Sabora

Latvija

  • Spomenik barikadam januarja 1991, ki je posvečen mrtvim za osamosvojitev Latvije od Sovjetske zveze

  • Spomenik 4,000 otrokom, ki so jih med sovjetsko okupacijo Latvije, med leti 1941 – 1949, vzeli staršem in preselili v Sibirijo

Madžarska

  • Spomenik protikomunistični ljudski vstaji leta 1956

  • Spomenik Istvanu Tiszi, predsednik vlade v času Avstro-ogrske 

  • Spomenik Ferencu Rákóczi II, vodji madžarske vstaje proti Habsburžanom

  • Spomenik narodne enotnosti (odkrit leta 2022)

Poljska

  • Spomenik poljski podzemni državi in domovinski vojski (odkrit leta 1999)

Romunija

  • Spomenik Alexandru Ioanu Cuzi, prvi knez združenih kneževin Moldavije in Vlaške

Slovaška

  • Spomenik Aleksandru Dubčku, voditelj Češkoslovaške leta 1968 v času praške pomladi, ki jo je zatrla sovjetska vojska in predsednik parlamenta po padcu komunizma

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.902
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.862
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.294
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.678
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 984
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.085
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 751
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 506
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.918