Objave v vatikanskem mediju Silernonpossum (vir, vir), ki se ukvarja z razkrivanjem spolnih in drugih zlorab znotraj rimokatoliške cerkve, se v zadnjih dneh stopnjujejo, obtožbe zoper slovenskega jezuitskega duhovnika, patra Ivana Rupnika, pa so vedno bolj konkretne. Rupnika slovenska javnost ne pozna le kot vplivnega jezuitskega duhovnika, ampak tudi kot umetnika, slikarja, ki se je specializiral za cerkvene mozaike, med katerimi izstopa vatikanska kapela Redemptoris Mater, sicer pa so njegovi mozaiki tudi v Fatimi, Lurdu, Madridu, Krakovu, Washingtonu itd.. Trenutno se ukvarja z mozaikom v Sao Paolu v Braziliji. O tem, kako pomembna cerkvena figura je pater Rupnik, govori tudi podatek, da že od leta 1995 vodi center duhovne umetnosti Ezio Aletti in da je od leta 1999 svetovalec Papeškega sveta za kulturo.

Malo je (bilo) v tem času v Vatikanu Slovencev, ki bi bili tako vplivni kot Rupnik in imeli toliko prijateljev na najvišjih položajih. Ivan Rebernik, dolgoletni direktor kataloškega oddelka Vatikanske knjižnice (in stric Jadranke Rebernik, urednice informativnega programa TV Slovenija), ali celo kardinal Franc Rode, ki je bil v času papeža Benedikta XVI. prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, se po oceni poznavalcev ne moreta primerjati z Rupnikovim vplivom, nenazadnje tudi zaradi svojih značajskih lastnosti ne.

Pater Ivan Rupnik je od leta 1999 tudi svetovalec Papeškega sveta za kulturo.

Ironično je sicer, da so prav pod Rodetovo "jurisdikcijo" sodile slovenske redovnice, sestre iz Skupnosti Lojola (po svetemu Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju jezuitskega cerkvenega reda), s katerimi je delal pater Rupnik in bil njihov spovednik, duhovni vodja. Prav med njimi se je že leta 1995 (!) našla prva žrtev Rupnikovih zlorab. Miniti je moralo 27 let, da je vse skupaj prišlo v javnost, kar z drugimi besedami pomeni, da je pred nami velika cerkvena afera, vsekakor ena največjih, v katere je vpleten kak slovenski duhovnik.

Preiskava potrdi verodostojnost žrtev

Po prvih odzivih, ki so obtožbe o Rupnikovih zlorabah na splošno zavračali kot govorice in laži, se je Cerkev vseeno odzvala, saj se je število domnevnih žrtev začelo povečevati. Ni šlo namreč več le za eno redovnico, pač pa za skupino žrtev, zato je bila ustanovljena preiskovalna skupina, ki jo je vodil pomožni rimski škof Daniele Libanori. Med drugim je prišel tudi v Slovenijo in se pogovarjal s sestrami Skupnosti Lojola, pač pa tudi z nekdanjimi članicami, so zapustile redovniške vrste. Kaj je bil razlog za to? Je morda kakšna vzročna zveza med njihovim odhodom iz redovništva in zlorabami, ki so jih očitali patru Rupniku? Z vsemi temi dilemami in vprašanji se je ukvarjal škof Libanori, ki je sestavil poročilo, v katerem je ugotovil, da so pogovori z žrtvami potrdili njihovo kredibilnost in da gre torej za verodostojne dokaze proti patru Rupniku. V tem poročilu najdemo izjavo ene izmed žrtev:

"Rupnik me je prisilil, da sem delala stvari, ki jih v življenju nisem želela početi. Bil je nasilen do mene, udaril mi je. V njegovih očeh, v njegovem glasu je bilo prepričanje, da je nedotakljiv. Zlorabil me je, zlorabil moje zaupanje. Podrejena sem mi bila. Uživa v svoji moči, v spoštovanju. Prepričan je, da nihče ne bo dvomil v njegovo dobro vero."

Toda - zgodilo se ni (še) nič. Kljub nespornim ugotovitvam, ki so dale prav redovnicam, žrtvam Rupnikovih zlorab, cerkvena komisija ni zaključila s končnim poročilom, ki bi skoraj zagotovo predlagalo najostrejše sankcije proti jezuitu. Po mnenju vatikanskih insajderjev, se je to zgodilo zato, ker je nekdo "od zgoraj" posegel v delo škofa Libanorija in ga upočasnil. Tako so žrtve patra Rupnika postale nove žrtve zavlačevanja; morale so se soočiti z močjo in vplivom ljudi, ki obkrožajo tega jezuitskega patra, morale so se soočiti še same s sabo, se ozavestiti, da so pravzaprav žrtve one in da niso krive za to, kar se jim je zgodilo.

Ali je pater Rupnik nedotakljiv?

Največja ovira za epilog te zgodbe sta Rupnikov ugled in slava, ki ju uživa po vsem svetu - in seveda tudi pri nas v Sloveniji - zaradi svojih izjemnih mozaikov. Doslej njegova druga plat še ni prišla na dan in pred nekaj dnevi, 30. novembra 2022, mu je Papeška katoliška univerza Parana v Braziliji (velja za eno najboljših univerz v tej državi) podelila častni doktorat - in to kljub temu, da je formalno še vedno v cerkveni preiskavi zaradi (spolnih) zlorab.

Kardinal Angelo De Donatis (levo od papeža) naj bi že nekaj časa vedel za zlorabe patra Rupnika.

Toda iz cerkvenih krogov vseeno curljajo podrobnosti, ki jih mediji ne bi smeli spregledati. Tudi slovenski ne, ki o aferi patra Rupnika doslej niso poročali (razen kratke, površne novice v tabloidu Slovenske novice). Med visokimi vatikanskimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki naj bi vedeli za Rupnikove stranpoti, je njegov "duhovni sin", kot mu pravijo, kardinal Angelo De Donatis, papežev namestnik, generalni vikar za rimsko škofijo. Z drugimi besedami, vpliv patra Rupnika seže takorekoč do samega Svetega očeta ... ki je na začetku leta na avdienci sprejel Rupnika, ob tem je bilo izdano celo kratko sporočilo za medije, toda brez kakršne koli opombe glede cerkvene preiskave, ki še traja in ki še ni zaključena. Morda pa bo papež počakal, da se preiskovalna komisije po upočasnjenem tempu ponovno odpravi v Slovenijo, da bi za vsak primer še enkrat zaslišala žrtve in preverila, če so res kredibilne?

Naslednji človek, ki je pomemben za Rupnikovo usodo, je sekretar Kongregacije za doktrino vere, nadškof Giacomo Morandi, ki je včasih predaval v centru Aletti, katerega direktor je pater Ivan Rupnik ... Skratka, kup ljudi v Vatikanu sodi v ožji krog Rupnikovih prijateljev, zato je vprašanje, kaj so pripravljeni storiti, da se preiskava zoper njihovega duhovnega tovariša tako upočasni ali celo ustavi, da ne prinesla nobenih relevantnih ali oprijemljvih dokazov zoper jezuitskega patra.

Po drugi strani bi bilo zanimivo vedeti, ali so sestre Lojoline skupnosti v Sloveniji zoper Ivana Rupnika kdaj podale tudi kazensko ovadbo na policijo, kajti v tem primeru bi dolga roka Vatikana težje pometla "problem" pod preprogo. Spolne zlorabe po novi kazenski zakonodaji sicer ne zastarajo, vendar je v tem primeru verjetno šlo za dejanja, ki so se zgodila že pred mnogimi leti (prva letnica, ki se omenja, je 1995), zato bi se storilec bržkone lahko izognil celo kazenskemu pregonu, tako da dejansko ostane zgolj moralni del kazni - torej mediji in javnost. V tem pogledu pa bi bili slovenski mediji (razen redkih izjem) že zaradi averizije do cerkve zelo zagreti, da se zgodba patra Rupnika čim bolj obelodani.

Komu v slovenski cerkvi se smeji

Afera patra Rupnika ima še eno dimenzijo, ki jo nikakor ne gre spregledati. Medijske objave o njej so se začele skoraj sočasno z obiskom posebnega papeževega odposlanca, patra Andrewa Smalla v Sloveniji; Small je začasni tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnih in je bil v Ljubljani osrednji gost 113. plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference (SŠK). O tem, kdo je dejansko najbolj zaslužen za to, da je Small prišel vrhu slovenske cerkve nekaj pomembnega sporočiti, kot tudi to, kaj je njegov pravi razlog prihoda, obstajata vsaj dve razlagi. O tem sicer več naslednjič, vsekakor pa je s Smallovo vizitacijo vsaj formalno precej točk pri papežu pridobil Andrej Saje, novi predsednik SŠK, ki je že večkrat dal vedeti, da bo morala slovenska cerkev glede razkrivanja splolnih zlorab narediti precej več kot doslej ...

... kajti frančiškanski pater Small seveda ni prišel v Ljubljano trpljati po rami aktualnega nadškofa Stanislava Zoreta, ki od svojega imenovanja ohranja status quo glede razkrivanja spolnih zlorab, ampak je prišel slovenski duhovščini sporočit, da je prav njegova komisija eden osrednjih elementov Frančiškovega pontifikata na čelu Rimskokatoliške Cerkve. Z drugimi besedami, papež na področju spolnih zlorab krepi nadzorno funkcijo Cerkve, saj je zaradi grozljivih razkritij takorekoč po vsem svetu prav boj proti spolnim zlorabam v vseh njenih oblikah postal najpomembnejše poslanstvo Cerkve v tem trenutku. Če Cerkev ne bo dokazala, da lahko zaščiti otroke, je z njeno prihodnostjo bržkone konec.

Andrew Small, papežev odposlanec za ugotavljanje razmer v slovenski Cerkvi ...

Pater Andrew Small je torej nekakšen posebni odposlanec, papežev vizotator, ki bo poskušal ugotoviti, kdo v slovenski cerkvi je predan papeževi doktrini ničelne tolerance do spolnih zlorab, kdo pa se še vedno obnaša, kot da je vse skupaj nekaj napol izmišljena, medijsko prenapihnjena zgodba in da razmere niso tako kritične. V slovenski cerkvi je takšnih kar nekaj in ve se, okoli katerega dostojanstvenika se zbirajo. Okoli tistega kardinala, o katerem smo že pisali in bomo še, okoli tistega nekdanjega nadškofa, ki se zasebno nič kaj ljubeznivo ne izraža o aktualnemu papežu. Je pa zagotovo karidnal Rode v teh dneh dobre volje in nasmejan, kajti razkritje spolnih zlorab jezuitskega patra Rupnika je svojevrstno zadoščenje ob nezaupnici, ki jo predstavlja prihod "nadzornika" Andrewa Smalla. Kajti le kako naj papež zdaj pridiga proti spolnim zlorabam in pravičniško kliče k kaznovanju, če pa je, kot vse kaže, tudi sam prikrival primer Ivana Rupnika in se delal, kot da je vse v najlepšem redu?

Kako že pravi Sveto pismo?

"Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen ..." (Jn 8,7)

 _____________________________

(Se nadaljuje)