Poklicno kariero in kariero direktorja sem kot zdravnik začel v Zdravstvenem domu Piran leta 1986. Takrat sem se s kolegi zelo angažiral, da smo v Sloveniji vzpostavili specializacijo družinske medicine, ki je dvignila storitve v zdravstvenem domu na bistveno višji nivo kvalitete. Zato danes ni dovolj, da zdravnik pride samo delat v ambulanto (npr. iz Bosne in Hercegovine), ampak mora biti tudi ustrezno dodatno izobražen s specializacijo iz družinske medicine, ki traja vsaj 4 leta. Nič se ne da narediti na hitro in čez noč, kot radi obljubljajo politiki ob svojih nastopih, ljudje pa jim na žalost radi verjamejo. A ko pride čas za udejanjanje obljub … 

Dejstvo je, da družinskih zdravnikov ni dovolj - manjka nam jih vsaj 300. Ne verjamem niti tega, da samo 130.000 prebivalcev nima izbranega zdravnika. Teh je verjetno veliko več, a se o tem ne govori.

Nina Knavs, novinarka Dnevnika, je že spomladi 2022 odlično strnila takratni problem osnovnega zdravstva v enem odstavku:

"Ljubljančanom, ki zaman iščejo osebnega zdravnika, lahko odpiranje koncesionarskih ambulant prinese nekaj olajšanja. Rešitve v sili, ki so bolj ko ne omejene na nujno pomoč v zdravstvenem domu ali bolnišnici, pač niso dostojna zdravstvena oskrba. A hkrati so zadnje napovedi o reševanju krize osnovnega zdravstva znamenje poraza ljubljanskega zdravstvenega doma, občine in slovenskih zdravstvenih oblasti."

Pa začnimo od začetka. Za politiko na področju zdravstva je najbolj odgovorno Ministrstvo za zdravje, bolje rečeno aktualni minister za zdravje. A ker je to ministrstvo del vlade, je torej tudi vlada tista, ki je odgovorna za politiko na področju zdravstva, kot tudi parlament, ki sprejema zakonske predloge, ki naj bi rešili zdravstvene zadrege. In če se temu pridruži epidemija, je jasno, da imamo probleme v primarnem zdravstvu. 

Na spletni strani so na Ministrstvu za zdravje opredelili naloge ministrstva: Na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije skrbimo za razvoj kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, ki temelji na vsestranskosti, solidarnosti in pravičnosti. Prizadevamo si za krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni, optimizacijo zdravstvene oskrbe, povečanje uspešnosti sistema zdravstvenega varstva in njegovo vzdržno financiranje. V središče zdravstvenega sistema postavljamo potrebe pacienta.

Lep politični pamflet, ki se ne udejanja v praksi.

***

Če pogledamo na stanje v zdravstvu, ministrstvo pravzaprav ne opravlja zadovoljivo nobene od naštetih nalog. Minister za zdravje je po šestih mesecih vladanja konkretno odgovoren za stanje, kot ga imamo na področju zdravstva. Pol leta nove vlade je mimo in nič ne gre na boljše. Lahko bi rekli, da se stanje še slabša. Minister je v parlament vložil že drugi izredni zakon za ureditev zdravstvenega področja.

Prvi zakon je pokazal, da se tako ne dela zakonov, morali smo ga popravljati z drugim interventnim zakonom, ki ga je minister kljub temu, da je že imel slabo izkušnjo s prvim, na hitro vložil v parlament. Tisti, ki ste poslušali razpravo o zakonu na parlamentarnem odboru, ste lahko slišali, da niti en člen predloga zakona ni ostal brez pripomb. Toliko o odnosu ministra do zakonodaje. Ko nekdo v parlament vloži tako nedodelan in neusklajen zakon, nas mora zaskrbeti, predvsem pa bi moralo zaskrbeti predsednika vlade, da nekaj ni v redu na tem ministrstvu. Pa se ni nič zgodilo - glasovalni stroj svobodnjakov je sprejel še en zakon, ki bo na koncu verjetno naredil več nereda kot reda na področju zdravstva. Predsednik vlade pa nič. Vse gre po sistemu psi lajajo, karavana gre dalje. 

Novinarka Nina Knavs piše, da so problemi takšni, kot so bili - ali pa še hujši. Pacientka na televiziji pove, da že 14 dni ni mogla priti do zdravnice, da bi ji napisala zdravila in da je zato brez zdravil. Drugi pacient že dolgo časa kliče svojo zdravnico in je pri tem neuspešen.

"Kar je preveč, je preveč. 200 pacientov na dan na zdravnika ni mogoče nikakor sprejeti kot nov in varen normativ. V dveh minutah in pol na pacienta ni mogoče varno delati."

Družinski zdravniki množično odhajajo iz Zdravstvenega doma Ljubljana, pa ne samo iz tega zdravstvenega doma. Na robu izgorelosti so tudi medicinske sestre, ki tarnajo, da je silna gneča in da ni zdravnikov. Ljudje kličejo, a ne dobijo zveze. Eden od bolnikov pove, da je čakal teden dni, po elektronski pošti poslal prošnjo za recept za zdravila, ker je srčni bolnik, pa recepta ni dobil.

Nekateri zdravniki so zelo obremenjeni, skoraj že izgoreli in verjetno bolj bolni kot njihovi pacienti. Zaposleni se pred kamere večinoma ne upajo. Opozarjali so že dolgo časa, da se bo v nekem trenutku sesul. Paciente, ki ostanejo brez zdravnika, prevzemajo tisti zdravniki, ki ostajajo. A paciente tudi zavračajo, ker obstoječi zdravniki vsega dela ne zmorejo. Seznam zdravnikov, ki v kateri izmed enoti ljubljanskega zdravstvenega doma še sprejemajo nove paciente, je prazen, zato naj se ljudje obrnejo na zasebnike ali koncesionarje, je sporočil Zdravstveni dom Ljubljana.

Slaba novica za Miho Kordiša.

Vodstvo ZD Ljubljana se trudi po svojih močeh, vključujejo upokojene zdravnike, specializante in študente. Vzpostavili so tudi ambulante za tiste, ki so ostali brez osebnega zdravnika. 

Minister, ki se dela, da je slep in gluh, ne vidi in ne sliši, da so kolegi zdravniki v osnovnem zdravstvu preobremenjeni in da ne zmorejo več. Ponuja več denarja za tiste, ki ne zmorejo in bi zaradi dodatnega denarja zmogli še več. Minister je tipičen neoliberalec, ki misli, da z denarjem lahko reši vse.

Toda vedro je polno in tokrat tudi denar ne pomaga. 

Ali minister za zdravje ne zastopi, da ne gre več? Da lahko deli zlate ure in verižice, pa zdravniki ne bodo mogli opraviti več dela. Ker kar je preveč, je preveč. 200 pacientov na dan na zdravnika ni mogoče nikakor sprejeti kot nov in varen normativ. V dveh minutah in pol na pacienta ni mogoče varno delati. Utrujeni so zdravniki, dolgoletna neurejenost sistema jih je dobesedno pahnila na rob zloma njih samih in sistema.

Minister bi pa še malo poizkusil, če le ni kje kdo, ki bi lahko delal še malo več, še naprej proučeval vzdržnost sistema in tako poniževal zdravnike in njihove sodelavce. Če prav razumem ministra, bo rešitve podal 1.1.2024? Upam samo, da ga do takrat ne bo več, ker bo to najboljša rešitev za vse, tudi za njega. 

Ni več rezerve, gospod minister! Vsak, ki skuša slediti vašim famoznim ukrepom, ki so čisto finančno izsiljevanje zdravnikov, tvega strokovno napako. Kako pa vi rešujete strokovne napake, je že vsakemu zdravniku jasno že od celjskega primera naprej.

***

Vprašal sem kolegico, ki dela v splošni družinski ambulanti, kje in kako ona vidi rešitev. Milan, mi ne iščemo več rešitve, rešujemo naša življenja, življenja naših bližnjih in skušamo narediti še nekaj zanje, dokler nas ne odnese za vedno, mi je odgovorila.

Halo, minister!? Zdravniki so na robu, vi pa s svojimi nebulozami v parlament in nazaj med zdravnike, ki ne zmorejo več teh vaših testov. Vse, kar lahko naredimo, je, da čakamo, da končno pride do zloma sistema. Mi smo nanj pripravljeni, ker prej ne bo nihče odreagiral, mi je žalostna povedala kolegica zdravnica.

Pa morda bi le lahko našli kak skupen predlog?, se izvije iz mojega grla, ki ga stiskata bolečina in žalost.

Ne, Milan. Konec je, vse kar smo predlagali, so leta nazaj zavračali. Ostali smo sami in sedaj sprejema minister sam predloge, ki niso pravi. Potrebna je nova organizacija dela, mreža in vse, kar sodi zraven. V prihodnjih mesecih bo še manj zdravnikov. Dajejo odpoved in ostajajo pregoreli doma brez službe, drugi so v dolgotrajnih bolniškah. Raje so doma, kot da gredo vsak dan v ta pekel, kjer dobivamo znova in znova nove paciente, ko še obstoječih ne obvladujemo in nove naloge. Stiske zdravnikov so izredno velike.

***

Kar 30 zdravnikov je lani in letos zapustilo samo ZD Ljubljana. To ni malo in je pomembno poseglo v organizacijo dela te zdravstvene ustanove. Nekaj so jih nadomestili, primanjkuje pa jim 12 zdravnikov. Iz ZD Fužine so odšli trije zdravniki. Nadomestnih zdravnikov ni. Eden od direktorjev ZD bo kar na svojo pest odšel po zdravnike v Bosno in Hercegovino.

Pozabljamo, da imajo družinski zdravniki tudi otroke ali lastne zdravstvene težave, pravi Janko Šteharnik, ki je direktor Zdravstvenega doma Velenje. Včasih se jim zgodi, da v ponedeljek dve zdravnici sporočita, da bosta en teden bolniško odsotni. Njuni bolniki tako padejo na ramena že tako preobremenjenih kolegic in kolegov. Verjamite mi, da ne zmorejo, pove Šteharnik.

Ali ga slišite, minister? Ne zmorejo, vi pa testirate že večkrat stestirano in zapravljate davkoplačevalski denar. Rezultate imate pred nosom, pa jih nočete videti.

Direktor se odpravlja v Bosno in Hercegovino, kjer ga za razgovor čaka 50 zdravnikov. "Na lastno iniciativo, z lastnimi stroški, ker nihče drug ne zna za to poskrbeti. Sistemsko to ni rešeno. Jutri bomo imeli problem prebivališča, jutri bomo imeli problem dovoljenj, jutri bomo imeli problem jezika. Za koga jaz to delam?" se sprašuje Šteharnik. In kar je najslabše, lokalnemu prebivalstvu v Bosni bo vzel nekaj zdravnikov, ki jih krvavo potrebujejo tudi oni. Na račun zdravja bosanskih pacientov bomo reševali zavoženo situacijo v Sloveniji.

Nesojeni predsednik Miha Kordiš, še vedno si v koaliciji, zato ti bo šlo težko z jezika: temu se reče neokolonializem. Izkoriščanje nerazvitih. Šteharnik še enkrat opozarja "Boljše ne bo, verjemite, naredimo vsaj vse, da ne bo slabše. Ne zavedate se resnosti situacije. Razmerje odhajajočih zdravnikov in prihajajočih je negativno."

"Ne hodite k zdravnikom, ki niso vaši izbrani osebni zdravniki, ker boste uničili sistem. To lahko povzroči, da se bo posamezni zdravnik zrušil in da bomo ostali brez njega."

(JANKO ŠTEHARNIK)

In Danijel Bešič Loredan? On je seveda politik, ne pozabite, on je tudi podpredsednik vlade. Obljublja, da bo nekaj težav rešila že vladna uredba, ki je začela veljati te dni. Uredba določa merila za določanje dodatka za povečan obseg dela na primarni ravni, obremenjenim ambulantam pa prinaša možnost zaposlovanja dodatnega kadra. Minister očitno ne razume več slovensko: zdravniki ne zmorejo več, vsi dodatki so brez veze, ker jih zaradi preobremenitve ne morejo koristiti. Zdravniki so na limitu, ravno tistem, ki ga je minister hoteli dobiti s svojim "stresnim testom zdravstva", ali pa že davno čez.

***

Na Ministrstvu za zdravje zaključujejo s pripravo nove organizacijske sheme nujne medicinske pomoči (NMP), ki bo ločila izvajanje NMP od družinskih zdravnikov in bo tudi tam delno prišlo do razbremenitve. Tu srečamo neutemeljeno kritičnost ministra zoper nekdanjo ministrico Milojko Kolar Celarc izpred nekaj let in njen pristop reševanja problemov, ki se je zaradi upora lokalnih skupnosti sfižil. Zanimivo, da minister sedaj predlaga popolnoma isto rešitev, kot jo je Milojka ... 

Ljubljanski Socialni demokrati so v izjavi o problematiki zdravstva v Ljubljani opozorili na pomanjkanje dostopa do zdravnikov, receptov in napotnic ter na preusmerjanje bolnikov k zasebnikom. Ocenjujejo, da gre za popoln razpad sistema in pristojne - torej sami sebe, saj je SD vendar vladna koalicijska stranka, mar ne?! - pozivajo k reševanju problematike. 

SD je tista stranka, ki nam je obljubljala čakalno dobo največ 30 dni. To je tista stranka, ki nam je obljubljala javno zdravstvo. Pred volitvami so obljubljali: "V SD je mreža urgentnih centrov zastavljena ustrezno (sedaj jo hoče minister za zdravje spreminjati, op. M.K.). Dostopnost zdravstvenih storitev je naša najpomembnejša prioriteta."

Predsednica te stranke je ponavljala, da podpirajo dostopno in kakovostno javno zdravstvo. In vsi prebivalci ne glede na razmere morajo biti deležni dostopne, enakopravne in kakovostne obravnave ter zdravljenja. 

In sedaj smo tu, kjer njihova ljubljanska podružnica ugotavlja, da stvari niso urejene tako, kot so obljubili ljudem. Branko Gabrovec, funkcionar stranke SD, ima rešitve, ki sva jih velikokrat predebatirala. Le kam se je skril Branko, da ga ni moč slišati v javnosti? Pred volitvami pa je bil tako glasen, kaj vse da bo SD naredila za slovensko zdravstvo ...