Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne organizacije, neodvisneže, ki jim bi kar prepustili oblast. Imamo tudi neodvisno predsednico države. Vsi so neodvisni in dobro misleči, ker bodo delali za ljudi, za nas vse. Mar res? Kdo pa nadzoruje vse te dobro misleče in neodvisne?
Parlamentarna demokracija je sistem, ki se je do sedaj izkazal za najboljšega. Ima svoje hibe, ki jih je potrebno prepoznati in popraviti. Ampak omogoča neko osnovno izmenjavo mnenj, demokratično izražanje ljudi znotraj organiziranih skupin, strank, ki so pod javnim nadzorom. Politične stranke, organizirane skupine ljudi z določenimi prepričanji, so odraz volje ljudstva. Zato se jim tudi omogoča sestavljanje oblasti, vlad, drugih pomembnih organov upravljanja države. Politične stranke v okviru parlamentarnega sistema predstavljajo najbolj demokratični, nadzorovan sistem upravljanja.
V Sloveniji pa se pojavlja nevaren trend demoniziranja političnih strank. V vse pore delovanja države se dnevno rine menda strokovne, "neodvisne" nevladne organizacije, društva, inštitute … za katera pa dejansko ne obstajajo instrumenti javnega nadzora oziroma možnosti demokratičnega vplivanja na delovanjem teh institucij. Tako imenovane nevladne organizacije bi vodile javno televizijo, imenovale sodnike, pisale zakone in še kaj. Za deklarirano "neodvisnostjo2 so jasna, včasih celo ekstremno profilirana politična stališča.
Nalepka neodvisen pogosto pomeni ravno obratno. Z redkimi izjemami.
Poglejmo, kaj so realno te neodvisne, nevladne organizacije: gre za neka društva, zavode, celo d.o.o.-je, o katerih vemo bolj malo. Sploh pa nimajo predpisanega demokratičnega odločanja, poročanja o svojem financiranju. Zakaj bi torej takšne organizacije ljudi prepoznali kot sposobne odločanja o javnih zadevah? Kaj je demokratičnega v tem, da o usodi ljudi, organizaciji, vodenju države ali javnih institucij odločajo ljudje, ki niso prestali sita demokratičnih volitev, javnega preverjanja oziroma se temu izogibajo?
Trenutni vrhunec lažne depolitizacije je zakon o RTV Slovenija, ki ga je sprejela trenutna vlada. Sprejeti zakon določa, da bodo v imenu javnosti nastopali neki ad hoc posamezniki, društva, civilna družba. Brez kriterijev, zakaj ravno ti, brez nadzora nad njimi. Zakon je v osnovi verjetno neustaven, ker brez kriterijev razlikuje med različnimi nevladnimi organizacijami. Nekatere so v zakonu, nekatere niso, brez merljivih pravil. Zakon bo najbrž šel na Ustavno sodišče. Z veliko verjetnostjo bo tudi padel.
In tu je šele začetek. Če imamo parlamentarno demokracijo, naj stranke odločajo, prevzemajo odgovornost. Po domače, vemo, koga sovražite, ljubite, ampak so vsaj v sistemu nadzora. Če se vam zdijo bedaki, vemo tudi, kdo jih financira. Pri nevladnih organizacijah pa tega ne vemo. Samo slutimo, kar podžiga nasprotja v javnosti, odpira vrata korupciji in prikritemu financiranju.
Če bi hoteli transparentnost tudi pri vključevanju nevladnih organizacij v javni sektor, bi morale te takoj postati vsaj subjekt preverjanja premoženja pri KPK. Tako kot uredniki in novinarji. Me prav zanima, če in kdo bi to podprl.