Mogoče pa tiha večina živi čisto OK, se je prilagodila in ima pomembnejše delo, kot spremljanje arhaičnih političnih vzorcev, praks. Utrjujejo svoj poslovni model, plačajo zaposlene, se pripravljajo na hudo zimo, energetske probleme, urejajo logistiko, popravljajo strehe, obrezujejo oljke, pomaranče, gradijo dovoze, urejajo svoje poslovne finance, sadijo, tovorijo nekaj, kar bo mogoče zraslo, če bo vlada uredila osnove sisteme namakanja. Mimogrede, trenutna vlada ni naredila nič za zagotovitev ustreznega alternativnega vira za Slovensko Istro. Čakajo na junij, ko bo suša, verjetno bo kriv Janša. Bo vojska spet tovorila vodo po neverjetnih stroških.

Žalostno, dolgoročno škodljivo je, da najbolj ali vsaj zelo razmišljajoči del družbe večinoma ne želi soodločati, vsaj ne na volitvah. Na teh se praviloma soočajo, spopadajo radikalni pristaši dveh političnih polov, ki so izgubili tudi večji del občutka za spoštljivost in argumentiran politični dialog. 

Očitno je, da celotna medijsko-politična nomenklatura državljane sili v neko umetno odločanje ZA ali PROTI, pri čemer vsebina ni prav pomembna, to očitno odvrača ljudi zmerne politike, prave liberalce, če hočete. Ljudi, ki se radi malo poglobijo v vsebino in jim gre na živce ad hoc posiljevanje s "predalčkanjem". Zadnji referendumi so lep dokaz tega. Tisti, ki so za brezpogojno za Janšo, ali pa jim gre ekstremno na živce prepotentno obnašanje trenutno vladajočih, so iz principa glasovali 3 x PROTI, pristaši dnevno reciklirane jugonostalgije, novega socializma pa so enako nekritično glasovali 3 x ZA. Vsebina je nepomembna, rezultat njihovega glasovanja tudi. Veliko jih je glasovalo s cmokom v grlu, saj se odločili na podlagi političnih sugestij, nasvetov, navodil ... ne pa z glavo.

Večina, ki hodi na volitve, v bistvu nonstop voli PROTI, kar je eden večjih problemov slovenske demokracije.

Če rezultat referendumov na hitro, čez prst primerjamo s predsedniškimi volitvami (kar je sicer metodološko in vsebinsko precej na silo), je očitno, da je "izginilo" vsaj 100.000 do 150.000 glasov, ki so poleg izrazitih podpornikov SDS, deloma NSi, dali podporo Anžetu Logarju. Očitno so ostali doma, poleg ostalih, ki se volitev tradicionalno ne udeležujejo. Če so to res "liberalci", ki v trenutnih političnih polenih in preigravanjih med vlado in opozicijo ne vidijo kritičnih vprašanj slovenske družbe, je težko oceniti. Je pa očitno, da so dojemljivi za neko sredinsko politiko, ki ne temelji samo na ideologiji, zgodovinskemu razdvajanju, ampak morda celo naivno verjamejo v neko boljšo prihodnost brez nahrbtnikov boleče, spet in spet reciklirane tranzicije.

Nekateri neko liberalno, pragmatično luč vidijo v Anžetu Logarju, ki naj bi predstavljal novo politiko na sredini, zmerni desni sredini, če bo uspel spraviti skupaj koncept "odcepitve" od SDS. Je pa v izredno težkem položaju, ker novih volitev verjetno ne bo vsaj do leta 2025, kar mu onemogoča ohranjanje pozitivnega političnega naboja s predsedniških volitev. Če prav razumemo posredna opozorilna sporočila, ki mu jih SDS po referendumih pošilja prek Nove24TV, so se že razšli na določenih točkah, vprašanje pa je, ali bo Anže Logar tvegal odprt spopad s stranko SDS. Vsaj kratkoročno mu verjetno ne bi koristil. Glede na njegovo naravo delovanja v politiki si bo prizadeval za neko "kontrolirano" razmejitev, odpiranja prostora na desni sredini. 

Si pa tega spopada najbolj želijo na levem polu, saj bi dodatno oslabil desno sredino. Vsaj po njihovem. Ob tem zanemarjajo, da za levo vlado prihaja zelo težko obdobje, kjer se bodo pokazale vse hibe, pavšalnosti, zavajanja, razlike, ki so jih do sedaj uspešno skrivali za zgodovinskim "bojem z Janezom Janšo". Recesija, vztrajna inflacija, vojna v Ukrajini … morda spet zagnani Covid-19 … jim bodo delo še otežili. Janez Janša bo kmalu njihov najmanjši problem.

Tisti, ki ne verjamejo v Logarja, so ujeti v črni luknji med lažno liberalno in nejasno Svobodo in potencialno liberalnim Logarjem. Tam ni nič. Na levi sredini reciklirana Svoboda (ex LDS/ZARES/SAB/LMŠ), ki bo iz skupka posameznikov šele pokazala, kakšna stranka je, še bolj levo od nje "samoizpraševalna" SD in več kot salonska Levica, ki kaže akutno nesposobnost prevzemanja odgovornosti na zaupanih vladnih resorjih. 

Liberalci so očitno trenutno obsojeni na neko začasno hibernacijo, na upanje, da trenutna vlada ne bo naredila preveč neumnosti, ki so jih partnerji  zapisali v koalicijsko pogodbo. Liberalci niso znani po tem, da se politično angažirajo, kar je precejšen problem, vsaj v Sloveniji. Ob tem lahko upamo, da na resnični sredini, ki kakorkoli premore do okoli potencialnih 200.000 glasov, vznikne kaj novega, kar sodi v 21. stoletje. Da naslednje volitve ne bodo PROTI.