Komentar

Rusija je država, ki podpira terorizem

Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje terorističnih sredstev oziroma dejanj, kot so denimo načrtni napadi in grozodejstva, ki jih Rusija izvaja nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega  humanitarnega prava. Za resolucijo je glasovalo 494 poslancev, proti jih je bilo 58, 44 pa se jih je vzdržalo. Podprli, in to množično, so jo poslanci vseh osrednjih evropskih političnih skupin. Proti so bili pripadniki skrajno desnih strank in nekaj skrajnih levičarjev, ki ne skrivajo svojih težav z Evropsko unijo na eni ter simpatij do Putinovega režima na drugi strani.

01.12.2022 23:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Evropski parlament   EU   Rusija   resolucija   terorizem   Ukrajina   Milan Brglez   OZN   Varnostni svet   Vladimir Putin   Joe Biden

Fotomontaža: portal+

Resolucija Evropskega parlamenta je za pravno nezavezujoče dejanje, ki nima pravnih posledic. Opravka imamo s simbolično gesto podpore Ukrajini, s politično izjavo in moralno obsodbo ruskega početja, ki je v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom.

V Sloveniji je novica odmevala predvsem zaradi malce presenetljivega ravnanja naših levosredinskih evroposlancev. Za razliko od desnosredinskih, ki so deklaracijo podprli, sta se dva vzdržala, dva pa se niti nista potrudila glasovati. Dr. Milan Brglez je svoj vzdržani glas jasno opravičil s tem, da za resolucijo ni bilo podlage v mednarodnem pravu in k temu dodal bojazen, da se z njo in hudo obtožbo Rusije zmanjšujejo možnosti za mirovna pogajanja, saj se s teroristi ne pogaja. Pojasnjevanja drugih treh (Nemec, Joveva, dr. Grošelj) so bila nedorečena.

 

Z definicijo in kriminalizacijo terorizma, čeprav ga praktično vsi obsojajo, so v mednarodnem pravu dejansko težave. Veliko je še neurejenih praznin. Tudi še ni jasne mednarodnopravne definicije terorizma. Kar je za ene terorizem, je za druge boj za svobodo. Skupno dosedanjim poskusom definicije pa vendarle je, da je pod terorizmom razumeti kriminalna dejanja, katerih namen je povzročiti smrt ali hudo telesno poškodbo civilistov oziroma neborcev in jih ustrahovati, povzročiti ekstremen strah, ali prisiliti vlado ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti. Podobno kot  z mednarodnim pravom je tudi s pravom Evropske unije.

 

EU dejansko nima pravno urejenega mehanizma, po katerem bi se lahko neko državo označilo za državo, ki promovira terorizem, in se jo uvrstilo na takšno listo z vsemi pravnimi posledicami. Takšen mehanizem imajo ZDA in na njihovi listi se zaenkrat kot države, ki podpirajo terorizem, nahajajo Iran, Kuba, Sirija in Severna Koreja. S strani ZDA so posledično deležne določenih sankcij oziroma omejitev in podobno velja za države in posameznike, ki na določenih področjih sodelujejo z omenjenimi državami. Velja dodati, da na omenjeni listi ni Rusije. 

 

V primeru resolucije Evropskega parlamenta je torej šlo zgolj za pravno nezavezujoče dejanje, ki ne bo imelo kakšnih pravnih posledic. Opravka imamo s simbolično gesto podpore Ukrajini, s politično izjavo in moralno obsodbo ruskega početja, ki je v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom. Resolucija med drugim tudi poziva Svet EU oziroma članice EU, da Wagnerjevo skupino (rusko paravojaško organizacijo) in 141. posebni motorizirani polk (t.i. Kadirovce), znanih po grozodejstvih v Siriji in Ukrajini, uvrsti na EU spisek terorističnih organizacij, ki pa obstaja. Omenjena resolucija bi lahko predstavljala tudi prvi korak k pravni ureditvi omenjenega mehanizma.

 

Odsotnost podpore naših levosredinskih poslancev tako vendarle ni zanemarljiva oziroma poraja določena vprašanja. Ne nazadnje, ker je v nasprotju s stališči Evropske komisije in z deklarirano politiko slovenske vlade (levosredinske) ter enotnim mnenjem razširjenega Sveta za nacionalno varnost do ruske agresije na Ukrajino.

 

Mnenja, ali bo zaradi omenjene resolucije in tovrstnih političnih sodb otežen mirovni proces oziroma pogajanja z Rusijo, tudi niso enotna. Ameriški predsednik Joe Biden je tako med  razlogi, zakaj ZDA Rusije še niso uvrstile na svoj spisek držav, ki promovirajo terorizem, med drugim omenil tudi v tem primeru otežen dialog z njo. Vendar - čeprav Rusije torej na tem spisku ni - je ruska stran odpovedala za te dni načrtovano pogajanje z Američani glede prihodnosti t.i. New START (Pogodbe o nadzoru in omejitvi strateškega jedrskega orožja med državama). Tudi trditev, da se s teroristi ne pogovarja, ne drži povsem. ZDA, tudi Bidnova administracija (in tudi EU) so se z Iranom pogajali o jedrskem sporazumu (JCPOA). 

 

Resolucija evropskega parlamenta ni prva ostra obsodba nesprejemljivega ruskega ravnanja. Spomniti velja na odločno obsodbo ruske agresije ali nekaj tednov kasneje ruske priključitve vzhodnih ukrajinskih pokrajin na glasovanjih v Generalni skupščini OZN. Tudi tam je šlo le za politične izjave in zahteve, da Rusija preneha s svojim početjem. Pravno zavezujoča bi bila odločitev, če bi jo sprejel Varnostni svet, kar se pa ne more zgoditi, saj ima v njem Rusija pravico veta. Slovenija se pri teh glasovanjih ni obotavljala - in prav je tako. Ni zapustila dvorane, ampak se je udeležila glasovanja. Ni se vzdržala, ampak je glasovala za obsodbo. Takrat se nihče ni spraševal, ali bi tako močna obsodba (141 držav) Rusijo lahko odvrnila od pogajalske mize. Prej nasprotno. 

 

So situacije, ko je v mednarodni skupnosti, tudi v dobro naše vesti, potrebno reči bobu bob. Pa naj bo ta bob pravno še ne povsem definiran ali nezavezujoč. V nasprotnem primeru svetu pošiljamo vprašljive signale, ki si jih agresor seveda razlaga sebi v prid. 

 

Kar se pa režima Vladimirja Putina in mirovnih pogajanj tiče, pa velja, da ga tovrstne obsodbe ne v OZN ne v EU ne bodo odvrnile od pogajalske mize. Saj po njegovem vendar le brani rusko civilizacijo, ruski svet pred agresijo Zahoda. Za mizo, pogrnjeno z zelenim prtom, bo ruski predsednik sedel, ko bo ugotovil, da na bojišču ne more doseči nič več, oziroma ko zaradi primeža mednarodnih sankcij in rastočega števila padlih ruskih vojakov na ukrajinskih tleh tvega, da se prebivalci Rusije začnejo v večjem številu obračati prot njemu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382