Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, smo poslušali, kako je politizacija družbenega življenja in podsistemov države glavni problem. No, sedaj ni več, ker bodo vsi dobili prave politične usmeritve, ki po mnenju predsednice Državnega zbora kar naenkrat niso problem. Izjava, ki bi v normalni državi sprožila vse alarme, je pri nas naletela na tišino. Mogoče pa so alarmi v remontu.
Najbolj zaskrbljujoče, zanimivo je, da nihče od t.i. nevladnikov, ki se menda borijo proti politizaciji, ni protestiral proti aktualnemu vmešavanju politike v policijo. Mediji tudi ne, še tisti neodvisni, kar jih je preostalo, so v nekakšnem šoku. Morda se jim zdi izjava predsednice Državnega zbora v poplavi smešnih, čudnih izjav in bizarnega obnašanja nepomembna. Ampak ni. Protestiral ni ne odhajajoči predsednik republike, ne nova predsednica, ne varuh človekovih pravic … Inštitut 8. marec je pa itak na zasluženem dopustu.
Izjava predsednice Državnega zbora dokazuje, kaže na koncept vladanja, ki se vzpostavlja. Menda je vse dovoljeno v zasledovanju nekega višjega cilja, boja proti zlu. Kdo je postavil ta cilj, kdo nadzoruje ustreznost obnašanja pri doseganju tega cilja, je drugotnega pomena. "Čarovnice" bomo sežgali ne glede na to, ali res čarajo, ali nas moti samo njihovo stališče, izgled. Tega smo se v preteklosti že nagledali.
Najbolj bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo. Z izgovorom, da je bilo prej vse narobe in da je treba popraviti stvari. Ampak popravljati znajo samo "naši", pa še nekateri t.i. "naši" so začeli razmišljati s svojo glavo, kar je velik problem. Tudi "naši" postajajo "vaši". V konceptu vladanja s političnimi usmeritvami nas lahko skrbi tudi za javni zavod RTV Slovenija. Tudi oni bodo dobili ustrezne politične usmeritve, čeprav jih večina ne potrebuje, ker so aktivni del "naših". Bo pa ustrezne politične usmeritve, "ki niso pritisk", dobilo tožilstvo, sodišča, SDH … vse pod pretvezo neodvisnosti, depolitizacije in strokovnosti.
Ob vsem navedenem imamo tudi novo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki obljublja ekonomsko demokracijo. V njem sedijo ljudje, ki bi podjetnike ukinili, pregnali v morje, ker so paraziti. Čeprav so oni tisti, ki ustvarjajo delovna mesta, dohodek, na katerem se pasejo samooklicani ustvarjalci solidarne in trajnostne družbe. Razlog več za skrb in resen razmislek.
Predsednik vlade sedaj zahteva pojasnila o tem, kdo se je vmešaval v policijo. Šef zahteva, da ga podrejeni izda, kar se seveda ne bo zgodilo. Je samo sporočilo z vidika moči, da se človek umakne, pozabi določene zadeve in bo morda vse OK. Kot v filmih Boter … Koncept je jasen.
Ob vsej tej debati vmešavanja, nevmešavanja je seveda ključno vprašanje, kako poteka demokratični nadzor, kako se lahko minimizira negativne vplive politike na delo strokovnih, še posebej represivnih organov. Glede na našo mlado demokracijo se zdi, da je bolje, da vsaj vemo, kdo se vmešava, pa naj nosi odgovornost za to. Prevedeno: če trenutna oblast imenuje vodstvo policije, naj za to tudi odgovarja, saj bodo volivci prej ali slej povedali svoje. Politične stranke so najbolj nadzorovana organiziranost državljanov, tudi zelo regulirana. Najhujše, najbolj nedemokratično, pa je skrivanje vsega za neko zaveso depolitizacije, neodvisnosti.
Kajti za to zaveso nihče ne odgovarja, ni zavezan k predaji podatkov KPK in javnosti. "Neodvisni" vladajo in si polnijo žepe brez nadzora.