Razkrivamo

Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let

Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V javnosti in vodilnih medijih se predstavlja predvsem nujnost takšne politike, le redko pa tudi drugačne poglede uglednih mednarodnih ekonomistov. Ker je inflacija zadnje leto pretežno ponudbene narave, višja obrestna mera pač ne more zagotoviti več energentov ali hrane in zato ne prispeva veliko k zniževanju dvigovanja cen. Razen seveda v smislu, da takšna politika dodatno pripomore k ohlajanju ekonomije, k recesiji, kar bo perspektivno znižalo nivo cen.

18.12.2022 23:15
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   gospodarstvo   Slovenija   ECB   EU   Statistični urad   Banka Slovenije   dobiček   gospodarska rast   recesija   državna pomoč   kovid

Fotomontaža: portal+

Resda je bilo leto 2021 za Slovenijo gospodarsko zelo uspešno, bruto domači proizvod smo glede na leto 2019 povečali kar za 3,7 milijarde evrov ... toda obenem se je država za pomoč in pokritje vseh izdatkov v letih 2020-2021 dodatno zadolžila kar za 7,1 milijarde evrov!

Posledice takšnega načina zniževanja cen bodo seveda za prebivalstvo zelo boleče, v nižjih zaslužkih in še bolj v izgubah delovnih mest. A zanimivo, da se s tem vidikom centralni bankirji ne ukvarjajo preveč, svoje poslanstvo vidijo samo v stabilnosti cen - če bi parafrazirali "whatever it takes". Kot lahko  beremo v intervjujih, je zagovornik politike dvigovanja obrestnih mer tudi guverner naše centralne banke Boštjan Vasle, ki izpostavlja, da je Evropska centralna banka (ECB) z dvigovanjem obrestnih mer celo zamudila.

 

Pogosto zasledimo tudi mnenja nekaterih naših ekonomistov, ki svarijo pred nevarnostjo, da bi se povečanje cen prelilo v višje plače. Svarijo, da bi dvig plač v teh razmerah rasti cen povzročil v naslednjem obdobju rast proizvodnih stroškov in posledično nadaljevanje inflacijskih pritiskov. Takšno razmišljanje ima seveda svojo logiko, a če bi  v času rasti cen in večjih podjetniških prihodkov plače ostale nespremenjene (da se umiri bodočo inflacijo!), se poveča samo ostanek dohodka, torej dobiček.

 

 

 

Spodbudni rezultati v 2022

 

Ko spremljamo debate v podjetniškem sektorju, praviloma namreč vsak samo izpostavlja rast cen na vhodu. A višje vhodne cene pomenijo za drugo stran (za dobavitelje) višje prihodke in zaslužke in kot lahko vidimo na trgu, zna precejšen del podjetnikov te razmere izkoristiti tudi v svojo korist. S tem seveda ni nič narobe, gospodarske družbe morajo prvenstveno skrbeti za svojo uspešnost, ker le tako lahko preživijo in se razvijajo tudi naprej. Razumljivo pa v svojih nastopih izpostavljajo predvsem težave, s katerimi se srečujejo, prednosti in ugodnosti pa seveda ostanejo v ozadju.

  

Kljub krizi v zadnjih dveh letih, rasti minimalnih plač ter velikim skrbem zaradi rasti cen energentov so tudi letošnji polletni rezultati slovenskega gospodarstva spodbudni. Glede na trenutna gibanja bo podjetniški sektor dokaj ugodno zaključil celotno letošnje leto. Seveda obstajajo precejšnja tveganja za v bodoče, napovedano je ohlajanje gospodarstva, celo recesija, visokih cen energentov menda niti še nismo v celoti občutili (beremo sicer že o obratnih trendih), a lani in tudi letos bo slovensko gospodarstvo poslovalo dokaj uspešno. Mišljeno je seveda gospodarstvo kot celota, vmes so tudi podjetja s velikimi težavami zaradi razmer v okolju, a tudi takšna, ki so razmere zelo dobro izkoristila. Za letos je to sicer samo ocena na osnovi tekočega spremljanja dogajanj, ki jo bomo lahko preverili šele naslednje leto. Za preteklo leto (2021) pa podatke imamo in čeprav so ti glede na burna dogajanja zadnje mesece že kar zgodovina, vseeno pokažejo nekatera zanimiva gibanja. Ne smemo pozabiti, da smo tudi lansko leto ves čas poslušali o krizi, zahtevnem gospodarskem okolju, o previsokih zahtevah po zvišanju plač ...

 

 

Primerjava rezultatov poslovanja v 2021

 

Pogledali bi torej nekaj podatkov o poslovanju gospodarskih družb ter celotne slovenske ekonomije v lanskem letu in sicer v primerjavi z letom 2019, ko so bile razmere gledano z današnjimi očmi še "normalne". Leto 2019 je bilo nekako zadnje leto relativno visoke gospodarske rasti po okrevanju po prejšnji krizi pred desetletjem in zato je tudi najboljša osnova za oceno aktualnih dosežkov. Za Slovenijo je bilo preteklo, postkovidno leto predvsem pomembno drugačno kot so bila dogajanja po krizi v letu 2008. Glede na povprečje v Evropski uniji (EU) smo takrat v obdobju 2008-2010 beležili za okoli 4 odstotne točke večji padec gospodarske aktivnosti, po višini padca pa smo se uvrščali med države z najtežjimi (!) posledicami. 

 

 

"V zadnjih dveh letih smo ustvarili 4,7 milijarde evrov primarnega primanjkljaja. To pomeni, da smo potrošili celo milijardo več, kot smo uspeli ustvariti nove dodane vrednost."

 

 

Ko gledamo slovenske dosežke leta 2021 glede na 2019, razlogov za pesimizem ni. Dosegli smo za okoli 4 odstotne točke boljše indekse, kot znaša povprečje EU, uvrstili pa smo se tudi med države, ki so dosegle najvišjo stopnjo rasti v dveh letih. Ustvarjena dodana vrednost in BDP sta bila realno kar 4 odstotke boljša kot v letu 2019 (nominalno 8 odstotkov). Za primerjavo povejmo, da je bil realni BDP celotne sedemdvajseterice lani celo nekoliko nižji kot v letu 2019.

 

Po teh kazalcih bi lahko ocenili, da je bilo preteklo leto za Slovenijo gospodarsko zelo uspešno, če ga ne bi kazil nek drug kazalec. Bruto domači proizvod smo glede na leto 2019 resda povečali za 3,7 milijarde evrov, a država se je za pomoč in pokritje vseh izdatkov v teh dveh letih dodatno zadolžila kar za 7,1 milijarde evrov (!).

 

Tudi če iz zadolžitve izločimo zadolževanje za krepitev likvidnostne rezerve in za pokrivanje obresti za pretekle zadolžitve, smo v zadnjih dveh letih ustvarili 4,7 milijarde evrov primarnega primanjkljaja. Potrošili smo torej celo milijardo več kot smo uspeli ustvariti nove dodane vrednost. Ti dve številki sicer nista neposredno primerljivi, a vseeno na nek sintetični način pokažeta uspešnost gospodarskega delovanja države - ali smo z najetimi sredstvi uspeli ustvariti kaj več ali še vedno manj kot pred tem.

 

Lani smo uspeli povečati BDP kar za 3,7 milijarde glede na 2019 (7,6 % nominalno), a smo se za te "uspehe" zadolžili celo za eno milijardo evrov več (1,9 % BDP). Povečanje BDP gre torej v celoti na račun sposojenega denarja, ki pa se je nato odrazil v povečanem finančnem premoženju prebivalstva in podjetij zaradi povečanih zaslužkov. Njihovi depoziti v slovenskih bankah so se namreč v dveh letih povečali za 3,5 milijarde evrov.

 

 

Manjše zadolževanje kot povprečje v EU

 

S tega vidika gospodarski rezultati niso več tako izjemni, vendar pa tudi drži, da sta bili pretekli dve leti zaradi covida močno prizadeti in da je te rezultate potrebno pogledati tudi širše, v primerjavi z drugimi državami EU. Primerjalno smo bili glede na povprečje EU po tem kazalcu vseeno boljši, saj se je celotna EU zadolžila skoraj za skoraj 5 % BDP več, kot je povečala BDP. Izstopajo predvsem sredozemske države (Španija, Italija, Francija), kjer se je zadolžitev povečala za preko deset odstotnih točk več, kot so dosegli rasti, tudi Avstrija na primer za 9 % BDP. Imamo pa tudi kar nekaj držav, denimo skandinavske, baltske, kjer so uspeli doseči višjo rast od povečanja javnega dolga. 

  

To je torej makro pogled na celotno ekonomijo in primerjave z EU, še bolj pa je mogoče zanimiv vpogled v rezultate gospodarskih družb, ki prispevajo kar 85 % k skupni dodani vrednosti gospodarskih dejavnosti po nacionalnih računih in zato predstavljajo hrbtenico ustvarjanja BDP v državi. Če se je dodana vrednost v dveh letih  povečala za omenjenih 8 % nominalno, pa je bila lani ustvarjena dodana vrednost gospodarskih družb kar 15 % višja kot v 2019.

 

Po pojasnilih Statističnega urada (SURS) razlike izhajajo iz drugačne metodologije zajemanja podatkov, a izkazani rezultati podjetij so pač dejstvo. Podjetja so lani tako ustvarila 3,4 milijarde več dodane vrednosti kot v uspešnem, predkriznem letu 2019, kar dodatno podkrepi oceno o lanski uspešni gospodarski aktivnosti. Seveda z omenjenim zadržkom, da ti v veliki meri izhajajo tudi iz naslova državne pomoči. Neposredna državna pomoč (subvencije) je lani izboljšala poslovne rezultate podjetij za preko pol milijarde evrov, še več pa posredno, preko povečane potrošnje prebivalstva in države.

 

Še bolj kot obseg izboljšanja rezultatov je zanimiva delitev ustvarjene vrednosti. Gospodarske družbe kot celota so namreč od povečane dodane vrednosti (brez obračunane amortizacije) za delo, torej za plačilo zaposlenih, namenile le dobro polovico povečanja, druga polovica pa je ostala v družbah. Za toliko se je povečal kapital družb oziroma je ostala lastnikom za nadaljnji razvoj, vračila posojil ali izplačila dobička. Za plače so tako namenili 11 % več kot v letu 2019, dobički pa so se povečali približno za četrtino. V dveh letih so se ob manjši rasti števila zaposlenih zato tudi povprečne plače povečale za skoraj 11 % nominalno ali 9 % realno (do konca preteklega leta večje rasti cen še nismo beležili).

 

 

"Kljub vsem težavam in jamranju so trgovci lani izkazali skoraj najboljše rezultate med vsemi gospodarskimi dejavnostmi; dodano vrednost so povečali za 22 %, dobiček pa za več kot polovico in je lani znašal 600 milijonov evrov (!) več kot v letu 2019."

 

 

Nagrajevanje zaposlenih je bilo tako v lanskem uspešnem gospodarskem letu solidno, saj so podjetja kar pomemben del izboljšanja rezultatov poslovanja namenila tudi zaposlenim. Vseeno pa je bil ta delež za izplačila zaposlenim nižji kot običajno, kar pa je omogočilo še višjo rast dobičkov. Takšni trendi oziroma struktura delitve v prid kapitalu je nasploh značilna za uspešna gospodarska leta. Od ustvarjene dodane vrednosti brez obračunane amortizacije podjetja v povprečju za plače sicer namenjajo večinoma med 75 in 80 odstotkov. V slabših letih je ta delež večji, ker so nihanja pri izplačilo plač manjša kot to velja za dobičke, v dobrih letih pa gre nekaj več kapitalu.

 

Ocena o uspešnem poslovanja gospodarstva ter delitvi rezultatov se seveda nanašajo na gospodarske družbe kot celota, razumljivo pa je to seštevek tako zelo lepih zgodb kot tudi podjetij, ki so se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znašla v težavah. Po številu ima sicer kar tretjino podjetij izgubo, a večinoma so to manjša podjetja. Pomen teh podjetij z izgubo je v celotnem gospodarstvu precej manjši, čeprav pa vseeno zaposlujejo kar 13 % vseh zaposlenih. Pomembno je, da se kljub burnim letom 2020 in 2021 tako delež kot število teh podjetij z izgubami glede na leto 2019 ni povečalo.

 

 

Rekordni rezultati v trgovini

 

Zanimiv pa je mogoče še podrobnejši pogled v kakšno posamezno panogo. V zadnjih dveh letih smo največ izpostavljali turizem kot običajno imenujemo dejavnost Gostinstvo (oznaka I po standardni klasifikaciji dejavnosti), nekaj več besed pa je bilo v zadnjem času namenjeno tudi Trgovini (dejavnost G). Predstavniki obeh dejavnosti so izpostavljali težave, s katerimi se srečujejo in zaradi česar pričakujejo pomoč države. Ta se je v preteklih dveh letih posebno izkazala na področju turizma. Na eni strani preko subvencije stroškov, posredno pa tudi s turističnimi boni, ki so nedvomno omogočili preživetje predvsem nastanitvene dejavnosti na turističnih območjih izven urbanih središč. Razprave so potekale predvsem glede oblik pomoči, le redko pa potem pogledamo, kako so se ti ukrepi potem odrazili v bilancah podjetij.

 

Trgovci radi izpostavijo pomen te panoge preko deleža v prihodkih gospodarstva. Po tem kriteriju je delež trgovine res kar tretjina, a to izhaja iz značilnosti dejavnosti. Pomembnejša je seveda ustvarjena dodana vrednost, kjer trgovci prispevajo 19-odstotni delež v dodani vrednosti vseh družb, sicer pa je bilo v tej dejavnosti lani skupaj zaposlenih 125.000 ljudi ali 12 % vseh zaposlenih v državi po statistiki nacionalnih računov. Kljub vsem težavam je ta panoga lani izkazala skoraj najboljše rezultate med vsemi gospodarskimi dejavnostmi. Glede na leto 2019 so uspeli trgovci lani povečati dodano vrednost kar za 22 % in ker so plače povečali podobno kot ostalo gospodarstvo (11 %), so se dobički povečali za več kot polovico. Dobiček iz poslovanja trgovskih družb je bil lani tako 600 milijonov evrov (!) višji kot v letu 2019. To je denimo več, kot so ga uspele povečati vse predelovalne dejavnosti (industrija).

 

Podatki so pomembni z vidika aktualnih razprav o obremenitvi poslovanja zaradi napovedanega povečanja minimalnih ter tudi ostalih plač. Če bi vsa podjetja v dejavnosti trgovina lani povečala plače za dodatnih 10 odstotkov, bi bil dobiček iz poslovanja še vedno za tretjino višji kot leta 2019. Seveda je to samo hipotetičen izračun za trgovino kot celoto, kjer so vmes tudi podjetja z izgubo ali bi jo vanjo pahnilo povečanje plač. Takšnih podjetij bi bila kaka desetina, a le v primeru, da ne bi uvedli nobenih drugih ukrepov za izboljšanje poslovanja. Pri pretežni večini takšni "plačni pritiski" ne bi ogrozilo pozitivnega poslovanja.

 

 

Gibanja v turizmu

 

Gospodarska dejavnost, ki je bila v času kovidne krize najbolj prizadeta, je vsekakor turizem, ki zajema nastanitvene in gostinske obrate. Na spodaj priloženi tabeli je nekaj podatkov iz bilanc gospodarskih družb, ki so registrirane v tej dejavnosti. Prikazani so podatki za lansko leto (2021) v primerjavi z letom 2019, ko smo v Sloveniji beležili rekordne rezultate v turizmu. Pri tem so najprej podatki za celotno dejavnost, nato pa še ločeno samo za dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, ki realizirajo okoli 40 % celotnih prihodkov v turizmu (ostalo je predvsem dejavnost strežbe hrane in pijače).

 

 

  

 Brez državne pomoči v letih 2020-2021 bi turizem nedvomno utrpel še mnogo hujše posledice.

 

 

Kot je prikazano v prvi vrstici, smo lani v hotelskih in podobnih obratih realizirali kar tretjino manj nočitev kot leta 2019. Izpad je bil predvsem v prvi polovici leta, v drugem polletju je bilo nočitev že skoraj enako kot pred krizo. To se je odrazilo tudi v nižjih prihodkih, saj jih je celotna dejavnost realizirala 14 % manj. Če prihodke v hotelih preračunamo na eno nočitev, vidimo, da so hotelirji uspeli za eno prodano nočitev lani zaslužiti 30 % več kot v letu 2019. Ti zaslužki sicer zajemajo tudi druge storitve, ki jih nudijo v hotelskih obratih, tako da lanski povprečni znesek 98 evrov na noč ni samo cena prodane sobe.

 

Kljub precejšnjemu zmanjšanju realnega obsega poslovanja, gostinstvu zaradi državne pomoči ni bilo potrebno preveč odpuščati in število zaposlenih je bilo lani v tej dejavnosti 6 % nižje, plače pa so povečali podobno kot v povprečju gospodarstva, za okoli 10 %. Te plače so še vedno najnižje med panogami in dosegajo le tri četrtine povprečne v gospodarstvu. 

  

Brez državne pomoči bi se tako denarni tok iz poslovanja za celotno dejavnost lani znižal iz 190 milijonov evrov v letu 2019 na le 59, vendar je dodatnih 137 milijonov evrov državnih subvencij omogočilo, da je bil na koncu poslovni rezultat celotne dejavnosti praktično enak kot v letu 2019. Lastnikom družb v turizmu je tako lani zaradi državne pomoči kljub pomembnemu upadu poslovanja ostalo enako denarja kot v uspešnem letu 2019. Ta denar bodo lahko namenili za razvoj, seveda pa je tudi okrepilo njihovo premoženje. Podatki o poslovanju so bili z državno pomočjo na koncu torej kar ugodni, praktično enaki kot v času najbolj uspešnih let.

 

 

Kakšen je zaključek?

 

Gospodarske družbe v Sloveniji so v letu 2021 kljub krizi dosegle dokaj ugodne rezultate, kar je omogočilo precejšnjo rast plač in še bolj dobičkov. V letošnjem letu pa so se razmere zaostrile. Spremljamo predvsem težave z rastjo cen energentov in že tudi ohlajanja gospodarske aktivnosti, a kot lahko spremljamo informacije, se bodo skupni rezultati gospodarskih družb letos vseeno celo izboljšali glede na lani. Vse podjetnike ne glede na to razumljivo skrbijo dogajanja v naslednjih letih, ko se po vseh projekcijah predvideva minimalna rast ali celo recesija, povezana tudi z visoko rastjo cen.

 

 

"Beremo lahko pojasnila centralnih bankirjev, kako bodo naredili vse za znižanje inflacije. O tem, kakšno bo cena teh ukrepov, s katerimi se poskuša dobesedno zaustaviti gospodarsko rast, zaslužke in delovna mesta, pa nič ..."

 

 

Zaradi inflacije so že pričele ukrepati tudi centralne banke z dvigovanjem obrestnih mer. Pri tem je zanimivo, kako se ti ukrepi predstavljajo predvsem v pozitivni luči, češ kako bodo ljudje za privarčevan denar spet dobivali "normalne" obresti ter umirili naraščanje cen. Skoraj nič pa ne beremo o tem, kako te spremembe vodijo v precejšnje povečanje finančnih obremenitev posojilojemalcev, kar je pač povezano. Koliko težji bo položaj kupcev stanovanj (ne gre samo za špekulante), tudi podjetnikov, ki so šli v nove naložbe, in še bolj držav, ki z zadolževanjem izplačujejo obsežne pomoči potrebnim. Predvsem pa centralne banke z dvigovanjem obrestnih mer želijo zmanjšati gospodarsko aktivnost, povpraševanje, torej zaposlitve in prejemke ljudi, kar naj bi po klasični monetarni teoriji povzročalo rast cen.

 

Da v teh razmerah mogoče to ni najbolj prava politika, obstaja tudi veliko argumentiranih tekstov, a se, zanimivo, zelo redko pojavljajo v vodilnih medijih. Beremo lahko samo pojasnila centralnih bankirjev, kako bodo naredili vse za znižanje inflacije. O tem, kakšno bo cena teh ukrepov, kako se z njimi poskuša dobesedno zaustaviti gospodarsko rast, zaslužke in delovna mesta, pa nič.

 

Vsekakor ne bi bilo odveč predstavljati tudi argumentov o vprašljivosti teh politik, katere sicer v Sloveniji lahko samo povzemamo in uveljavljamo. Na monetarnem področju pač nismo samostojni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382