Komentar

Če ne bo Mandelove modrosti in pogajanj, nam grozi nevarnost jedrske ali svetovne vojne

Kako na rusko vojno z Ukrajino gledajo izven Evrope, je vprašanje, ki si ga premalokrat zastavljamo. Ni namreč samoumevno, da v Afriki, Aziji ali Latinski Ameriki delijo naše poglede na demokracijo v Rusiji, avtokratcijo Vladimirja Putina in njegovo nezakonito, zločinsko agresijo na sosednjo Ukrajino. Mnenje Alija Goutalija, ki je ugleden tunizijski diplomat in bivši veleposlanik svoje države v Rusiji in Ukrajini, je zato odsev aktualnih razmer v svetu, kjer Rusija še vedno ni povsod prepoznana kot agresorska država, ki jo vodi nevarni avtokrat s svojo represivno hunto.

20.12.2022 22:49
Piše: Ali Goutali
Ključne besede:   Ali Goutali   Ukrajina   Rusija   vojna   Arabci   mir   Tunizija   Združeni narodi   NATO   Minsk 1   Minsk 2

Rusija je naklonjena vestfalskemu večpolarnemu svetovnemu redu v okviru tega, kar rada imenuje "suverena demokracija.

Glede na nevarno stopnjevanje konflikta v Ukrajini in zaskrbljujočega obrata na slabše, ki ga je ta vojna povzročila, glede na histerične vojne hujskaške kampanje, ki spremljajo to vojno, se mi je zdelo koristno podati nekaj pojasnil in osebnih pogledov v zvezi s tem konfliktom. Več let sem bil namreč veleposlanik Tunizije v Rusiji in Ukrajini. Zato zelo cenim ljudi v obeh deželah. Moje stališče je zaradi tega mišljeno kot objektivno; nagibam se k temu, da iskreno pozivam k hitri diplomatski rešitvi tega konflikta z daljnosežnimi in neizmerljivimi posledicami, če ne bo hitro omejen. 

 

Najprej je vredno opozoriti, da je ta konflikt, ki se odvija v Ukrajini, kjer so ljudje talci, konflikt med Rusijo, ki meni, da je to nujen odgovor na eksistencialno grožnjo in uvod v nastanek novega multipolarnega svetovnega reda na eni strani in Zahod pod vodstvom ZDA na drugi. Za slednje so poleg deklariranega cilja obrambe Ukrajine pred rusko invazijo vložki tega konflikta strateški in odločilni za ohranitev njihove nadvlade in njihovih interesov v svetovnem redu po hladni vojni, ki mora ostati enopolaren.

 

Narativ, ki je skrbno predstavljen v ZDA in Evropi (uradno in v medijih), predstavlja Rusijo kot agresorsko državo, ki želi ponovno vzpostaviti svoj imperij s priključitvijo Ukrajine, preden napade druge evropske države. Zato je treba omejiti namere, ki se pripisujejo Rusiji, in jo z vsemi sredstvi zajeziti ...

  

Te trditve, očitno neutemeljene, skrivajo resničnost, ki jo je mogoče povzeti na naslednji način:

 

Predsednik Vladimir Putin je večkrat izjavil, da Rusija spoštuje suverenost Ukrajine, vendar ne bo dovolila, da bi njeno ozemlje spremenili v branik ali odskočno desko za morebitno agresijo Zahoda na ozemlje Rusije. Od padca Berlinskega zidu v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja Moskva ni nehala glasno in jasno oznanjati svojega nasprotovanja kakršnemu koli širjenju zveze NATO proti vzhodu proti njenim mejam, pa tudi pristopu Ukrajine k tej organizaciji, ki velja za eksistencialno omrežna linija.

 

Kljub svoji (nenapisani) zavezi, da bo spoštoval to zahtevo, NATO ni držal svoje obljube z nadaljnjo širitvijo v države Vzhodne Evrope, med drugim na PoljskoMadžarskoČeško (1999), baltske države (2004) in da se trenutno v njej poveča s 17 na 30 članov.

 

NATO je leta 2008 na vrhu v Bukarešti napovedal, da namerava vključiti Ukrajino v to organizacijo, medtem ko so se ZDA oglušile na upravičene ruske skrbi in proteste. Takšno članstvo bi na ukrajinskem ozemlju res omogočilo namestitev Natovega protiraketnega sistema in njegovih raket, vključno z jedrskimi, na meji z Rusijo. Bi ZDA sprejele ruske vojaške baze s konvencionalnimi ali jedrskimi raketami na svojih mejah v Mehiki ali na Kubi?! Monrojeva doktrina, ki še vedno velja v ZDA, strogo prepoveduje kakršno koli uporabo orožja velikih sil na zahodni polobli (tj. na celotni ameriški celini).

 

Leta 2015 sta bila med Rusijo in Ukrajino sklenjena sporazuma o prekinitvi ognja pod pokroviteljstvom Francije in Nemčije, imenovana Minsk 1 in Minsk 2. Predvidevata zlasti status avtonomije za regije z velikim številom ruskega prebivalstva in pod nadzorom proruskih separatistov v Donbasu, ter zavezo, da se vzdržijo vključevanja Ukrajine v zvezo NATO. Ta zadnji pogoj so ZDA in zveza NATO hitro zavrnile. Predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega je pozneje leta 2021 v Washingtonu sprejel novoizvoljeni predsednik Joe Biden, da bi mu zagotovil, da si ZDA močno prizadevajo za pridružitev Ukrajine Natu kljub nepripravljenosti Francije in Nemčije.

  

Priključitev Krima, kjer je bila vedno glavna ruska pomorska baza, ki je bil del Rusije, preden ga je nekdanji ruski predsednik Nikita Hruščov priključil Ukrajini, in katerega prebivalstvo je večinoma rusko, se je zgodila leta 2014 kot odziv na državni udar ukrajinskih nacionalistov s pomočjo Zahoda, ki so strmoglavili demokratično izvoljenega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča. Priključitev tega polotoka po referendumu je bila za zaščito ruskega prebivalstva in ohranitev strateških interesov Rusije.

  

Zlorabe ultranacionalističnih ukrajinskih milic, ki so od takrat nad ruskim prebivalstvom v Donbasu, so med razlogi, ki so Rusijo, katere ena od doktrin je dolžnost zaščititi Ruse tam, kjer so po svetu, potisnili k priključitvi te regije.

 

 

Nove geopolitične realnosti 

 

Ta konflikt, ki ga spodbuja velika vojaška podpora Zahoda Ukrajini, poteka v kontekstu geopolitičnega rivalstva okoli novega svetovnega reda v nastajanju. Novi svetovni red, ki ga zagovarjajo Rusija in njeni zavezniki (BRICSBrazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), ki ga poveličuje ves planet in ostro zavrača Zahod, bi lahko bil po mnenju nekaterih analitikov bodisi multipolaren (z različnimi vrednostni, politični, kulturno-civilizacijski, ekonomski, finančni sistemi) ali tripolarni (ZDA – Rusija – Kitajska z zavezniki) ali spet bipolarni (ZDA in njene zahodne zaveznice na eni strani, Rusija in Kitajska z zaveznicama na vzhodu), na drugi strani). Ne glede na obliko novega reda bi morali z vidika Rusije njeni sistemi z odobritvijo njenih zaveznikov, vključno s Kitajsko, sobivati mirno in v harmoniji ter nadomestiti sedanji unipolarni svetovni red, ki velja za nepravičnega in prisilnega.

 

Skratka, Rusija je naklonjena vestfalskemu večpolarnemu svetovnemu redu v okviru tega, kar rada imenuje "suverena demokracija". Model demokracije Zahoda, ki predstavlja le 12,5 % človeštva in le 45 % svetovnega BDP, velja za neprenosljivega in uporabnega na celotno človeštvo.

 

Kakšen bi lahko bil izid te izjemno zapletene geopolitične zagate, katere neposredne in posredne žrtve so predvsem ukrajinski narod, nato evropski in ruski narodi ter ves planet, ki mu grozijo najrazličnejše nevarnosti?

  

Najverjetneje reševanje konflikta ne bi bilo niti vojaško niti s sankcijami. Nato nima zadostnih vojaških zmogljivosti in se ne namerava neposredno podati v oborožen spopad z Rusijo, ki ima močno konvencionalno vojsko in predvsem največji jedrski arzenal na svetu.

 

Poleg tega je priznan vojaški neuspeh za obe strani nepredstavljiv, saj so njegove geopolitične posledice izjemno resne in daljnosežne. Gospodarske sankcije ne bodo imele učinka, ki ga želi Zahod, glede na številne prednosti, ki jih ima Rusija zaradi svoje ogromne površine (1/8 površine planeta), ki je polna rudnin in naravnih virov (več kot 25 % naravnega bogastva planeta), njegove prehranske samooskrbe, pa tudi v industrijskem, obrambnem, medicinskem, tehnološkem sektorju ...

 

Tako bi lahko samo pogajanja, ki bi upoštevala skrbi in zahteve Rusije (vključno z nevtralnim statusom Ukrajine) in pomenila jamstva suverenosti in varnosti, ki jih zahteva Ukrajina, končala ta konflikt in ljudem v regiji ter človeštvu prihranila neizmerne težave in trpljenje.

 

V vmesnem času, če ne bo "Mandelove modrosti", da se vključi v pogajanja, morda na pobudo in pod okriljem Kitajske ali Združenih narodov (ZDA si odločno prizadevajo oslabiti Rusijo in preprečiti njeno vrnitev kot glavnega geostrateškega tekmeca), bo svet še naprej moral zadrževati dih in upati, da se ta vojna ne bo sprevrla v uničujoč jedrski spopad ali celo v vsesplošno svetovno vojno ...

 

 

Ali Goutali je bil več kot 20 let veleposlanik Tunizije v državah na štirih celinah, vključno z Rusijo in Ukrajino. V Tuniziji je bil diplomatski svetovalec predsednika republike in generalni direktor Diplomatskega inštituta. Je avtor knjige o zunanjepolitičnem odločanju ter številnih študij o mednarodni politiki. Predaval je o svetovni politiki in je trenutno višji sodelavec na številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih in strateških študijskih ustanovah. Je magister in doktor mednarodnih odnosov. Objavljeno s pomočjo Mednarodnega inštituta IFIMES iz Ljubljane.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382