Razkrivamo

Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS

Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do klika obeležil 30-letnico svojega delovanja, odkar je bil leta 1992 izločen iz Univerze v Mariboru in ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za samostojni javni zavod z namenom razvoja in delovanja sistema in servisov COBISS. Ob tem pa so avtorji filma in organizatorji prireditve pozabili na 35. rojstni dan COBISS-a, brez katerega IZUM-a ne bi bilo ...

28.12.2022 22:45
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   Tomaž Seljak   IZUM   Institut   knjižnice   Aleš Bošnjak   MIZŠ   Bruno Rednak   vlada   Slovenija   Jugoslavija   COBISS

Organizacijski model sistema COBISS je svetovna inovacija z najvišjim možnim "donosom" glede na stroške.

Ko sem 21. decembra 2022 na to opozoril vodstvo IZUM-a s pripisom "Vredno čestitke", se mi je direktor Instituta dr. Aleš Bošnjak za opomnik zahvalil, na Facebook strani COBISS - poti do znanja pa je bilo nato objavljeno obvestilo: "COBISS, vse najboljše za 35. rojstni dan! Predvsem pa hvala vsem vam, marljivim knjižničarkam in knjižničarjem, ter drugim, ki ga ustvarjate skupaj z nami."

 

 

Facebook: COBISS - poti do znanja, IZUM Maribor

 

 

Preoblikovanje IZUM-a v samostojni javni zavod države Slovenije je sledilo razpadu Jugoslavije in posledično razveljavljenemu (na kožo IZUM-a spisanemu) razpisu Zveznega sekretariata za razvoj za izbiro nosilca funkcij informacijskega servisa SZTIJ (Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije) kot tudi ambicijam takratnega vodstva IZUM-a, da nadaljuje z implementacijo COBISS-a tudi zunaj meja Slovenije. Zato je bil IZUM leta 1992 z vladnim odlokom vsebinsko opredeljen kot "informacijski infrastrukturni servis KIS/SZTI in nosilec razvoja skupnih osnov knjižničnega informacijskega sistema ter znanstvenega informiranja in komuniciranja v Republiki Sloveniji", njegova mednarodna usmeritev pa je bila opredeljena kot "izvoz ter uvoz blaga in storitev v okviru dejavnosti".

 

Kot rojstni dan COBISS-a se šteje 21. december 1987 - dan, ko je predsedstvo takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic na seji v Beogradu sprejelo Skupne osnove računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema SFRJ

 

Rojstni list COBISS-a

 

C:\Users\Uporabnik\Documents\000 Rojstni dan COBISSa\Rojstni list COBISS-a.png

 

SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NACIONALNIH KNJIŽNIC                 21. 12. 1987


Skupne osnove računalniško podprtega knjižničnega informacijskega 

sistema SFRJ


1. Vzajemni katalog


Vzajemni katalog je skupna online bibliografska baza podatkov SR/SAP v SFRJ, ki se formira kot rezultat koordinirane in enotne bibliografsko-kataložne obdelave knjižničnega gradiva, pri kateri sodelujejo nacionalne in univerzitetne knjižnice ter Jugoslovanski bibliografski institut.


Baza podatkov se oblikuje na osnovi kooperativnega zbiranja bibliografskih podatkov, kar predstavlja predvsem porazdelitev dela pri zelo dolgotrajnem in zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva oziroma racionalizacijo obdelave. Na ta način dosežemo, da bo vsaka bibliografska enota obdelana enkrat in na enem mestu v sistemu in zatem dostopna vsem. Kooperativni online katalog bo služil nacionalnim in univerzitetnim knjižnicam kot središčem sistema v SR/SAP kot vir podatkov pri vzpostavljanju lastnih baz podatkov za njihove lokalne potrebe.


Nacionalne in univerzitetne knjižnice SR/SAP in Jugoslovanski bibliografski institut vnašajo zapise najprej v lastne baze podatkov na svojih sistemih. Po zaključeni obdelavi se zapis verificira s strani za to zadolženega bibliografskega centra in nato kopira v skupno bazo oz. v vzajemni katalog na nivoju Jugoslavije. Poleg bibliografskih podatkov vsebuje vzajemni katalog tudi podatke o lokaciji, tj. šifro knjižnice, v kateri se publikacija nahaja.


Udeleženci v vzajemnem katalogu so načeloma lahko vse knjižnice, v fazi vzpostavljanja pa so to nacionalne knjižnice in JBI, ki v svojih republikah in pokrajinah lahko v skladu s koncepcijo KIS (knjižničnega informacijskega sistema) sporazumno odločajo, katere knjižnice znotraj njihovega področja lahko sodelujejo pri kreiranju kataloga.


Vzajemni katalog vsebuje bibliografske zapise v formatu UNIMARC tako za vse domače in tuje monografske in serijske publikacije kot tudi za drugo gradivo, ki se obdeluje v nacionalnih in univerzitetnih knjižnicah, ter članke iz domačih časopisov in članke domačih avtorjev v tujih publikacijah.



Funkcije vzajemnega kataloga:


  • vzajemna katalogizacija

  • online iskanje v bazi podatkov

  • proizvodi (kataložni listki, bibliografije idr.)

  • medknjižnična izposoja

  • koordinacija nabave


Vzpostavljanje vzajemnega kataloga se prične 1. 1. 1988.


2. Računalniška infrastruktura


  • Nacionalne in univerzitetne knjižnice bodo razvijale računalniško mrežo, v kateri bodo vsi sistemi med seboj povezani preko JUPAK mreže za prenos podatkov.

  • Vzajemni katalog oz. vzajemna baza podatkov se nahaja na računalniškem sistemu VAX 8800 v Računalniškem centru Univerze v Mariboru, ki opravlja funkcije host centra in razvija programsko opremo.

  • Dogovorjeno je, da se nabavi kompatibilna računalniška oprema, ki bo omogočila racionalno in učinkovito funkcioniranje sistema.

  • Nabavljena oprema bo služila potrebam KIS in SZTI (sistema znanstvenih in tehnoloških informacij) za vzpostavljanje in iskanje v relevantnih bazah podatkov.


3. Naloge, za katere se predlaga sofinanciranje s strani Zveznega sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja


  • Priključitev vseh nacionalnih in univerzitetnih knjižnic ter JBI na JUPAK z minimalno enim video terminalom in ustreznim tiskalnikom.

  • Izvajanje vseh funkcij host centra.

  • Razvoj enotne programske opreme.

  • Koordinacija strokovnih nalog skupnega pomena.«

 

 

Na navedenih temeljih sistema vzajemne katalogizacije je bil leta 1991 promoviran Kooperativni online bibliografski sistem in servisi - COBISS. Ob razpadu Jugoslavije istega leta je v sistemu sodelovalo 55 knjižnic iz vseh njenih nekdanjih republik, od tega 33 iz Slovenije, 10 iz Srbije, 4 iz Bosne in Hercegovine, 4 s Hrvaške, 3 iz Črne gore in 1 iz Makedonije. Knjižnice zunaj Slovenije so se zatem izključile iz skupnega sistema vzajemne katalogizacije, skoraj vse pa so postopoma obnovile sodelovanje z IZUM-om in v svojih državah vzpostavljajo avtonomne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS z vzajemno katalogizacijo v mreži COBISS.Net. V mrežo COBISS.Net je bilo na 35. rojstni dan COBISS-a vključenih skupaj 1452 knjižnic, od tega 925 iz Slovenije (vključno z vsemi šolskimi), 255 iz Srbije, 101 iz BiH,  72 iz Severne Makedonije, 48 iz Črne gore, 39 iz Albanije, 10 s Kosova in 2 iz Bolgarije. Hrvaška je leta 1991 šla svojo pot in danes njene knjižnice uporabljajo 5 različnih med seboj nepovezanih sistemov.

 

 

C:\Users\Uporabnik\Documents\000 Rojstni dan COBISSa\Vzajemna_katalogizacija.png

 

 

Kot dolgoletnega direktorja IZUM-a me je meseca maja producent uvodoma omenjenega dokumentarnega filma, Boštjan Batič (sodelavec oddelka Odnosi z javnostmi v IZUM-u), povabil k sodelovanju pri pripravi dokumentarnega filma o razvoju IZUM-a in njegovih storitev, kar pa sem odklonil z naslednjo obrazložitvijo:

 

"Ker sem bil leta 2017 zaradi mojih javno predstavljenih razvojnih težav IZUM-a in projekta COBISS.Net po sklepu Upravnega odbora IZUM-a deložiran iz IZUM-a, ne morem sprejeti vašega povabila, da v dokumentarnem filmu o razvoju IZUM-a in njegovih storitev predstavim svoj pogled na začetke in vizijo IZUM-a. Ker aktualni direktor IZUM-a zavrača ugotovitve in predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net), vi pa v imenu zaposlenih v UO IZUM-a to podpirate, tudi ne vidim potrebe, da presojo relevantnosti mojih stališč do razvojnih vprašanj od ustanovitve IZUM-a do danes prepustim 'režiserjem' dokumentarnega filma." 

 

 

Do navedene deložacije je prišlo po objavi mojega članka z naslovom IZUM in COBISS.Net brez perspektive? v sobotni prilogi Večera (vir). Sklep o prepovedi uporabe pisarne v IZUM-u in e-naslova tomaz.seljak@izum.si je bil sprejet na sej Upravnega odbora IZUM-a 27. februarja 2017 na predlog njegovega predsednika Bruna Rednaka in takrat tudi člana stranke SMC, sicer zaposlenega na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Istega dne je skupina evropskih poslancev iz Slovenije poslala predsedniku vlade in predsedniku Državnega zbora pismo podpore meni in projektu COBISS.Net (vir).

 

Priložnostno dobrikanje direktorja IZUM-a knjižničarkam in knjižničarjem, kar lahko tokrat vidimo na Facebook strani COBISS-a, je zaslediti že nekaj let in je zanj tudi koristno. Predstavniki knjižnic imajo namreč v nezakonito sestavljenem Upravnem odboru IZUM-a večino, in ker večina nima potrebnih kompetenc za odločanje o strateških razvojni vprašanjih IZUM-a in projekta COBISS.Net, slepo sledijo pojasnilom direktorja in soglašajo, da mu ni treba odgovarjati na vprašanja, ki zadevajo netransparentno poslovanje IZUM-a ter ugotovitve in predloge Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (vir). Tako so dr. Alešu Bošnjaku pred kratkim podelili tudi še en direktorski mandat. Proti je glasoval le eden od predstavnikov ustanovitelja IZUM-a, ki edini ni v konfliktu interesov.

 

Glede zaslug marljivih knjižničark in knjižničarjev pri "ustvarjanju" COBISS-a pa kot vodilni avtor sistema dobro vem, da je pri organizacijski in vsebinski zasnovi sistema COBISS sodelovalo le nekaj kreativnih knjižničark in knjižničarjev, nekaj tisoč zaposlenih v knjižnicah pa danes brezplačno uporablja aplikacije COBISS pri obdelavi knjižničnega gradiva in pri drugih opravilih v nacionalnem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS.SI. Navedeno pa ne delajo za IZUM, ki bi se jim moral za to zahvaljevati, temveč je to njihova delovana obveznost v službi uporabnikov knjižnični storitev. 

 

Organizacijski model sistema COBISS je svetovna inovacija z najvišjim možnim "donosom" glede na stroške. Koristi se med drugim odražajo v visoki učinkovitosti knjižnic pri obdelavi/katalogizaciji knjižničnega gradiva, visoki kakovosti bibliografskih zapisov, multifunkcionalnosti baz podatkov, učinkoviti dostopnosti knjižničnega gradiva in v transparentnosti rezultatov raziskovalnega dela. Zasluge za to pa nimajo "predvsem" knjižničarke in knjižničarji, temveč snovalci organizacijskega modela sistema in aplikacij COBISS. 

 

Ob tem je vodstvo IZUM-a verjetno tudi taktično pozabilo, kako so nekatere knjižničarke in knjižničarji celo:

 

  • nasprotovali integriranemu vodenju knjižničnih katalogov in bibliografij v sistemu COBISS,

 

  • nasprotovali vključitvi manjših splošnih in šolskih knjižnic v COBISS.SI,

 

  • pri pripravi Zakona o knjižničarstvu pred letom 2000 nasprotovali opredelitvi COBISS-a kot nacionalnega sistema in

 

  • leta 2010 (s pomočjo Odvetniške družbe Čeferin) nasprotovali uveljavitvi kriterijev za ugotavljanje njihove usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo, ki je pogoj za kakovost bibliografskih zapisov v sistemu COBISS.SI. 

 

 

Nasprotovanje vodje Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost na Rektoratu Univerze v Ljubljani leta 2017 predlogu, da se Rektorska konferenca pridruži pobudi skupine evropskih poslancev iz Slovenije, da se projekt COBISS.Net uvrsti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, kot sta to pred tem že storila MIZŠ in SAZU, pa je bilo že več kot absurdno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.494
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.817
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.504
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380