Komentar

Janez Zemljarič (1928-2022)

Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez Zemljarič, dolgoletni partijski in politični funkcionar, šef Udbe, prvi direktor ljubljanskega Kliničnega centra, večkratni nagrajenec in odlikovanec. Zadnje mesece je Zemljarič preživel v Centru starejših Trnovo, ki očitno postaja poslednja postaja pomembnih osebnosti bivšega režima, saj sta tam, med drugimi, umrla tudi Ljubo Bavcon in Janez Stanovnik. Za pristaše teorije zarote, po katerih naj bi bil prav Janez Zemljarič alfa in omega t.i. stricev iz ozadja oziroma globoke države, je ta podatek bržkone neroden in neprijeten, saj podira mit o vsemogočnemu donu po imenu Giovanni della Terra, brez katerega se v tej državi ni zgodilo nič ...

30.12.2022 23:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Janez Zemljarič   Giovanni della Terra   smrt   Udba   Eti par   Murgle   Miro Senica   Katarina Kresal   levica   Tina Tomlje

V primeru neprimernih komentarjev bomo možnost komentiranja prisiljeni onemogočiti.

Bil je prijeten avgustovski večer pred kakšnimi trinajstimi leti, ko sem prišel na poletno zabavo združenja YES, ki je bilo tisto leto na vrtu vile na Barjanski, kjer domuje odvetniška pisarna Senica. V YES so me povabili leto ali dve pred tem, bržkone zaradi tega, ker sem bil svetovalec uprave graške Styria Media International, lastnice nekaj slovenskih medijev, med drugim tudi solastnice Dnevnika. Yesove zabave so bile vedno na dobrem glasu, žal pa sem jih večino zamudil, zato sem bil pri Miru Senici, ki je bil gostitelj, v bistvu prvič. Njegova partnerica Katarina Kresal je bila v tistem času ministrica za notranje zadeve v vladi Boruta Pahorja, med povabljenimi pa sem opazil še pravosodnega ministra Aleša Zalarja in, če se ne motim, Pahorjevo dolegoletno zaupnico Simono Dimic.

 

Na tovrstne partyje sem načeloma nerad prihajal, zlasti če nisem vedel, na koga bom tam naletel. Toda poletna Yesova zabava je bila vsaj v tem pogledu zame neproblematična. S Katarino Kresal sva bila že pred tem v dobrih odnosih in tudi med povabljenimi sem takoj opazil nekaj dobrih znancev in kolegov, s katerimi sem se zapletel v pogovor. Vzdušje je bilo prijetno sproščeno, šampanjca ni zmanjkalo in edino, kar me je nekoliko obremenjevalo, je bilo dejstvo, da ne smem popiti niti kozarčka preveč, saj sem se naslednje jutri odpravljal k sestri v Berlin in me je čakalo okroglih 1000 kilometrov vožnje.

 

V nekem trenutku me je Brane Pavlin, takratni predsednik uprave Dnevnika, prešerne volje vprašal, če želim spoznati predsednika. Nekoliko debelo sem ga pogledal, kajti razen predsednikov ali članov uprav in nekaj ministrov med množico nisem opazil nobenega "pravega" predsednika. Še najmanj vlade, parlamenta ali celo republike. Stopil sem z njim nekaj korakov dalje v manjši krog, kjer sem se seznanil s starejšim gospodom sivih brkov in manjše postave. Ko sva se rokovala, me je vprašal, če vem, kdo je. V sekundi me je prešinilo, zato sem mu smehljaje prikimal, potem pa mi dal je v roke svojo vizitko. Spregovila sva še nekaj vljudnostnih besed, potem pa sem ga vprašal, če ga lahko kaj pokličem. Seveda, je odvrnil, zato sem vam pa dal svojo številko.

 

Tako sem spoznal Janeza Zemljariča.

 

Jasno mi je postalo, da gre za človeka, okoli katerega se je ustvaril nekakšen mehurček misterioznosti, ki so ga ljudje sčasoma napihnili do te mere, da je njegovo ime postalo sinonim neformalnega vpliva in moči. Hočeš sestanek z ministrom? Kliči Zemljariča. Bi rad gradil v Izoli? Pojdi k Zemljariču na kavo. Hočeš priti v Klinični center kot dobavitelj? Zmeni se z Miklavičičem ... no, še bolje z Zemljaričem. Želiš poslovati na bosanskem trgu? Prosi Zemljariča, da si uredi sestanek v Sarajevu.

 

In tako dalje in tako dalje. Ljudje s(m)o bili tisti, ki smo temu človeku dajali takšno izjemno vrednost, pomembnost, s tem pa tudi določeno moč in vpliv. V trenutku, ko bi ga pustili pri miru in komunicirali neposredno z odločevalci ali poslovnimi partnerji, bi bilo mita o človeku iz ozadja, ki ima izjemno neformalno moč, konec.

 

Potreboval sem več let, da sem to razumel. In ko sem, sem poskušal to dopovedati vsem tistim, ki so mi prodajali zgodbe o tem, kako da brez dolge roke Giovannija della Terre v Sloveniji ne moreš ničesar narediti. Šele legenda o izolskem otoku jih je nekoliko streznila. Ampak o tem morda kdaj drugič.

 

 

+++

 

Verjetno vas zanima, kaj sem potem naredil s posetnico podjetja Eti par. Po predhodnem posvetu s svojim predsednikom uprave v Gradcu sem telefoniral Zemljaričevi tajnici in se dogovoril za sestanek. Čez nekaj dni, ko bi moral tja, sem dobil klic z opravičilom, da je nekaj prišlo vmes in da gospod Zemljarič ne more, da pa mi bo čim prej sporočil nov termin. Do sestanka potem nikoli ni prišlo. Ko sem pri "dobro obveščenih" poizvedoval, kaj se je zgodilo, so mi skorajda v smehu razložili, da je Giovanni della Terra, ko so ga radi imenovali, izgubil vse veselje do kavice, ko se je malo pozanimal o meni. Še danes ne vem, ali naj to jemljem kot kompliment.

 

Z likom Janeza Zemljariča sem imel kasneje še nekajkrat opraviti, ko smo na portalu+ raziskovali dobavitelje hobotnice, povezane z UKC Ljubljana. V anale bo šel zlasti fiasko Simona Vrhunca, takratnega generalnega direktorja Kliničnega centra, h kateremu je Zemljarič redno hodil na kavice. Ko smo Vrhunca mediji privili, kaj se to pravi, se je zgovarjal na to, da so nekdanji direktorji UKC pri njemu vedno dobrodošli, Zemljarič pa je kot razlog svojih obiskov navajal to, da je direktorju prinašal "ideje z zvezi z bolniki".

 

Toda življenje Janeza Zemljariča je bilo vse prej kot komedija, čeprav se je v zadnjem desetletju včasih zdelo nasprotno. Svoje je naredila tudi demenca, zaradi katere je zadnja leta izgubil "vpliv", o katerem bi sicer lahko razpravljali, čeprav je bil ta več desetletij velik in nesporen. Za razliko od Milana Kučana, ki ga je zanimala le politika (z ideologijo vred), namreč Zemljarič nikoli ni bil dogmatik, še manj pa radikalec. Raje je imel biznis. Bližje je bil torej Janezu Kocijančiču, čeprav mu je manjkalo njegove svetovljanske širine in pragmatične lucidnosti. Za staro gardo je Zemljaričeva smrt vseeno velika izguba, čeprav je bilo, kot so občasno potarnali nekateri zgovornejši člani omizja gostilne Pečarič, le vprašanje časa, kdaj "Janeza ne bo več med nami".

 

Pred približno osmimi leti, med vstopanjem Hrvaške v Evropsko unijo, ko je morala južna soseda pod silnim pritiskom Nemčije izročiti Josipa Perkovića (bivšega šefa hrvaške Udbe, op. avt.) bavarskim pravosodnim organom zaradi vpletenosti v likvidacije več nemških državljanov, sicer podpornikov ustaškega gibanja, naj bi se Zemljarič po namigih mojih virov za krajši čas "umaknil" v psihiatrično kliniko zaradi demence. Kar pa naj bi bil le previdnostni ukrep, kajti lahko bi se zgodilo, da bi ga kot nekdanjega šefa republiške Udbe klicali pred sodišče kot pričo. To pa nikakor ne bi bilo dobro ne za Zemljariča ne za celotno slovensko paralevico, ki niti 32 let po koncu enopartijskega sestema še ni izpustila iz rok primata na levici.

 

O tem, kako vpliven je bil dejansko Janez Zemljarič, obstaja sicer več teorij, dve pa sta si povsem v nasprotju. Eni trdijo, da zelo in da je imel skoraj do konca v rokah precej niti, medtem ko na drugi strani slišimo precej bolj blage ocene o tem, da je v zadnjih letih njegov vpliv skopnel, da je postajal vse bolj čudaški in da razen telefonskih klicev in kavic, na katerih se je dobival z vsemi mogočimi ljudmi, pravzaprav ni imel nobenega posebnega vpliva,

 

Kaj od tega je res, bodo pokazali prihodnji tedni in meseci. Zagotovo bo njegova smrt sprožila vprašanje nasledstva, če držijo ocene, da je bil Zemljarič pomemben faktor. V tem primeru bodo iz omar začele leteti stare, že skoraj zastarane ovadbe, policija in tožilstvo bodo nenadoma začeli preiskovati zadeve, za katere smo že skoraj pozabili, da obstajajo.

 

Če pa je bilo okoli pokojnika "mnogo hrupa za nič", potem se ne bo zgodilo nič pretresljivega, nič posebnega. Glede na to, da je umrl kot stanovalec trnovskega doma za upokojence, bi rekel, da bo veliko teorij zarote in malo dejstev. Včasih se mit tako zakorenini, da je pretežko sprejeti resnico.

 

Za Janezom Zemljaričem ostajajo vdova Tina Tomlje, nekdanja županja Ljubljane, sin Igor, odvetnik, in vnuki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Leto 2022 je Evropo pahnilo 83 let nazaj v zgodovino in dokazalo, da se nismo ničesar naučili
23
27.12.2022 00:50
Končuje se leto, kakršnega si še pred 365 dnevi ni bilo moč predstavljati brez obilo domišljije ali pa vsaj kopice najbolj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.495
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.696
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.647
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.818
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.825
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.120
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.598
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.381