Komentar

Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost

Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako delovanje bo še posebej pomembno v konkretnih izzivih v letu 2023 med katerimi bo najpomembnejša nadaljnja evropska vsestranska podpora Ukrajini v boju z ruskim agresorjem, ki zaničuje zahodni model liberalne demokracije vključno s človekovimi pravicami. Ta podpora je pomembna za po-konfliktno obnovo evropskega varnostnega sistema na temelju prepovedi agresije, nasilnega spreminjanja meja  ter spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti držav.

01.01.2023 00:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   2023   pravna država   človekove pravice   Ukrajina   Rusija   ZDA   Kitajska   Sredozemlje   Jadran   Zahodni Balkan

V novem letu so poleg nadaljnjega razvoja odličnih odnosov s sosedi v interesu Slovenije tudi čvrsti partnerski transatlantski odnosi, dobri odnosi z ZDA in delujoče obrambno zavezništvo NATO.

"Leto 2022 bo intenzivno v tehtanju moči velikih. In polno negotovosti", sem zapisal ob začetku lanskega leta v prispevku Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost" (vir), ki je kar dobro napovedal trende. Leto 2022 se je s post-covidnim okrevanjem gospodarstva sicer začelo obetavno. A optimizem je ob pomanjkanju surovin in prekinitvah dobavnih verig kmalu pregnala vztrajna, ponudbeno gnana inflacija, predvsem pa protipravna vojaška agresija Rusije na Ukrajino. Posledice tega regionalnega konflikta so globalne, saj so vanj neposredno ali posredno vpete vse velike sile. Ta vojna je razgradila sistem evropske varnosti in vpliva na spremembe svetovnih dobavnih, energetskih in prehranskih verig. Povzroča svetovno nestabilnost. V njenem bistvu pa se zrcali spor vrednostnih sistemov multipolarnega sveta. Avtokracija, z globalno ponudbo alternativnega družbeno-političnega državnega modela, proti liberalni demokraciji, ki jo prezira.

 

Globalna mednarodna in varnostna situacija ostajata torej zelo zapleteni in postajata vse bolj nepredvidljivi. Predvsem za majhne države je dobra orientacija nujna. Geopolitika namreč spet šteje. Agresivna Rusija in vzpenjajoča se Kitajska predstavljata resne strateške izzive evroatlantski skupnosti. Odpornost, vzdržljivost, strateška avtonomija in daljnovidnost ali predvidevanje bodo v Evropski uniji (EU) in njenih članicah, vključno s Slovenijo, ključne kategorije v letu 2023. Še posebej pred volitvami v novi Evropski parlament leta 2024.

 

 

Geopolitična Evropska unija

 

Leto 2023 bo za Evropo in njene državljane posebej zahtevno. Po nekaterih napovedih naj bi v tem letu potekalo več hkratnih in med seboj povezanih kriz. Ta "multikriza", ki naj bi imela še posebej velike, multiplikativne negativne učinke, bo testirala dejansko odpornost in vzdržljivost EU. Slednja je po več kot desetletju raznovrstnih kriznih obdobij v zapletenih procesih svoje notranje konsolidacije ter izgradnje strateške avtonomije. Nadaljnja rast inflacije in obrestnih mer, padanje gospodarske rasti (staglflacija) preoblikovanje globalnih energetskih sistemov, deglobalizacija produkcijskih in dobavnih verig, rastoči protekcionizem, vzpon ameriškega ekonomskega populizma in geopolitični trki lahko ogrozijo dolgoročno gospodarsko konkurenčnost EU in njen poslovni model, ki je predolgo temeljil na prevelikih, predvsem pa strateško kratkovidnih odvisnostih od dveh avtoritarnih sistemov – energetske od Rusije in izvozne od Kitajske.

 

Finančna šibkost nekaterih članic (npr. pomembna Italija), visoka inflacija in cena energentov ter potencialna izguba investicij zaradi neugodnega poslovnega okolja (pretirana birokratizacija in tudi nerazumna preregulacija) lahko ogrozijo celo stabilnost evropskega kontinenta. Morebitni globlji spor z ZDA o inflacijsko-okoljskih subvencijah in neizpolnjevanje lastnih zavez za obrambne izdatke v okviru zveze NATO bi lahko ogrozil za varnost EU kritično pomembne transatlantske odnose. Vzpon protekcionizma v pomembnih polih sveta (ZDA, Kitajska) zelo negativno vpliva na svetovni sistem proste trgovine, ki je za EU kot eno največjih trgovinskih in izvoznih sil izjemne važnosti. Globalni protekcionizem povečuje nevarnosti recesije za EU, še posebej, ker se njena gospodarska moč v po-covidnem obdobju od vseh svetovnih blokov najpočasneje obnavlja. Prav ZDA in Kitajska sta tisti sili, ki največ vlagata v inovacije, razvoj revolucionarnih-transformacijskih tehnologij, avtonomne mobilnosti in umetne inteligence. EU za njima resno zaostaja. Kot tudi pri raziskavah o potencialih vodika kot realnega in stabilnega vira energije prihodnosti. Tehnološka, digitalna moč je danes glavni vir geopolitične moči.

 

V tako negotovem multipolarnem svetu bo morala EU nekatere ključne politike verjetno še bolj okrepiti in integrirati, da bi dosegla zadostno stopnjo lastne odpornosti in strateške avtonomije. Samo močna, povezana, solidarna in učinkovita EU lahko postane geopolitični globalni akter. Le kot taka lahko stopi v bitko za globalne verige vrednosti in narekuje tehnološke standarde. Samo gospodarsko močna in globalno konkurenčna EU, z doslednim spoštovanjem lastnih temeljev – vladavine prava, je lahko svetovni vodja uveljavljanja človekovih pravic, človeka vrednih delovnih pogojev, demokratičnih vrednot in varovanja okolja.

 

 

Enotna EU, enotna transatlantska skupnost

 

Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako delovanje bo še posebej pomembno v konkretnih izzivih v letu 2023 med katerimi bo najpomembnejša nadaljnja evropska vsestranska podpora Ukrajini v boju z ruskim agresorjem, ki zaničuje zahodni model liberalne demokracije vključno s človekovimi pravicami. Ta podpora je pomembna za po-konfliktno obnovo evropskega varnostnega sistema na temelju prepovedi agresije, nasilnega spreminjanja meja  ter spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti držav. Morda v okviru Evropske politične skupnosti.

 

Vojne namreč ne dobi močneje oboroženi, temveč vzdržljivejši. Ne gre tudi podcenjevati močnega ruskega protidemokratičnega in populističnega propagandnega delovanja na politiko in javna mnenja v državah članicah EU. To lahko vodi do utrujenosti in naveličanosti nudenja potrebne, zlasti vojaške pomoči Ukrajini. Sovpadajoči svetovni izzivi v svetu leta 2023 bodo še naprej zlasti monopolno gnane rastoče cene goriv in hrane, boj proti inflaciji, težave tehnoloških velikanov in za EU pomembno reševanje post-brexit odnosov z Združenim kraljestvom. Obširni gozdni požari in suše v letu 2022 so potrdili nadaljnjo nujnost prehoda v obnovljive vire energije in uresničevanje zelene okoljske agenda kljub visokim stroškom. Kot žal kaže bo ponovno negotova post-pandemična situacija na Kitajskem, ki lahko ponovno blokira svetovno gospodarsko in družbeno življenje, kljub že uveljavljenem soživljenju s Covid ponovno pomembna svetovna tema.

 

EU bo v letu 2023 torej morala prioritetno krepiti odpornost in globalno konkurenčnost lastnega gospodarstva in industrije, gospodarsko konvergenco ter energetsko/prehransko avtonomijo tako z vlaganji v zeleno agendo in tarnsformacijske tehnologije kot krepitvijo transatlantskega partnerstva. Mora se prilagoditi novi varnostni realnosti v svetu. Poleg podpore politiki mirnega reševanja sporov bo zato morala okrepiti aktivnosti in učinkovitost skupne zunanje in obrambne politike, lastnih obrambnih zmogljivosti in obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Ta ostaja ključni temelj evropske varnosti.

 

Politiko širitve, pomoči in transformacije sosedstva (Mediteran, migracije), posebej ob novih nestabilnostih, napetostih in možnih spopadov na Zahodnem Balkanu, mora obravnavati strateško - skozi geopolitična očala. Prav vladavini prava, standardom liberalne demokracije, svobodi medijev, delovanju civilne družbe in nevladnih organizacij ter spoštovanju svobode izražanja mora EU tako v državah članicah kot v državah kandidatkah/aspirantkah skozi širitveni proces posvetiti posebno, ne le nominalno pozornost. To ji do danes ni šlo najbolje od rok in posledice so vidne – nestabilne in krhke družbene strukture, beg mladih in izobraženih ter države močnih avtoritarnih vodij.

 

Da bi lahko uveljavljala protikorupcijske standarde v državah kandidatkah, bo morala Unija počistiti najprej lastne institucije. EU razpolaga z enkratno mešanico mehke moči, normativnega vodstva in ekonomskih vzvodov. Svojo izjemno trgovinsko in gospodarsko moč mora prevesti v geopolitično moč. Tako bo lahko s svojo transatlantsko zaveznico ZDA vplivala na sodobno svetovno geopolitiko. EU je namreč del transatlantske demokratične vrednostne skupnosti, zato ni priporočljivo, da bi vodila politiko ekvidistance med demokratičnimi in avtoritarnimi svetovnimi poli moči. Posebej v času velikih neželenih varnostnih izzivov mora krepiti enotnost transatlantskega zavezništva in prevzeti svoj delež obveznosti za obrambo. Seveda bo morala EU razviti tudi elemente trde moči ter strateško predvidevanje in delovanje, če bo želela kot "suverena", geopolitična sila ali globalni igralec v multipolarnem svetu izvajati tudi lastni vpliv. To sicer niso nova spoznanja, a situacija v letu 2023 bo zahtevala višjo dinamiko razvoja najpomembnejših skupnih politik EU. Taka je tudi zahteva evropskih državljanov v okviru nedavno končane Konference o prihodnosti EU.

 

 

Slovenija v jedru

 

Močna, enotna, povezana, solidarna, vključujoča, strateško delujoča, avtonomna, odporna in na demokratičnih vrednotah temelječa EU je v interesu Slovenije. Prav zato bi morala biti posebej aktivna pri oblikovanju skupnih, integrativnih evropskih politik, ki se tičejo štirih svoboščin EU, enotnega trga, storitev, financ, migracij, socialne razsežnosti unije, krepitve evropske zunanje in obrambne politike, širitve in t.i. Vzhodne ter Južne soseščine. Razvojni model pa bi lahko začela utemeljevati na novih modelih blagostanja državljanov in ne zgolj indikatorju rasti BDP – tako kot dela skupina razvitih držav (Finska, Islandija, Nova Zelandija, Škotska in Wales) v Partnerstvu za ekonomijo blagostanja.

 

Aktivno bi morala delovati v jedrni skupini najnaprednejših članic, ki si prizadevajo za reformo institucij in večjo učinkovitost skupnih politik EU v skladu z mnenji naših državljanov na Konferenci o prihodnosti EU. Najprej v okviru obstoječih pogodb EU. Tudi v letu 2023 bo morala naša država nadaljevati z močno podporo doslednemu spoštovanju temeljnih vrednot Unije, predvsem načelu vladavine prava na način, kot ga definira najrazvitejši del EU (skupina prijateljev vladavine prava), Sodišče EU in kot smo ga sami že ponotranjili skozi evropski pristopni proces. Temeljne vrednote bo morala dosledno uveljavljati tudi doma. Za obrambo demokratičnih vrednot in svoboščin ter načel mednarodnega prava, ki so posebej pomembna za majhne države, mora nadaljevati s pomočjo Ukrajini.

 

V novem letu so poleg nadaljnjega razvoja odličnih odnosov s sosedi v interesu Slovenije tudi čvrsti partnerski transatlantski odnosi, dobri odnosi z ZDA in delujoče obrambno zavezništvo NATO. Vse to je za Slovenijo še posebej pomembno v okviru skupnega delovanja za stabilnost nemirnega Zahodnega Balkana in njegovo vključevanje v EU. Na tem območju ima naša država vitalne varnostne, gospodarske in politične interese.

 

Posebno pozornost bo morala Slovenija dati tudi lastni energetski (in prehranski) varnosti ter strateški diverzifikaciji, ki se ji je pred leti nestrateško odrekla v korist odvisnosti od zgolj ruskih energentov. Slovenija s svojim pomembnim pristaniščem leži na stičišču pomembnih transportnih in logističnih evropskih koridorjev (sredozemski, baltsko-jadranski in zahodnobalkanski). Evropska zelena mobilnost prihodnosti temelji na hitrih železnicah. Paziti mora torej, da bo svojo strateško, vozliščno lego v središču pomembnih evropskih infrastruktur ohranila tako za tovorno kot potniško mobilnost, in da je tokovi ne bodo zaobšli.

 

To je še posebej pomembno v času regionalizacije globalizacije, redistribucije proizvodnje (zmanjševanje odvisnosti od Kitajske) in krajšanja logističnih verig, ko se bo pomen Sredozemlja in Evropi bližnjih pristanišč ("reshoring" in "nearshoring") v prihodnjem desetletju za EU zelo povečal. Zaradi posledic vojne v Ukrajini se tudi pomorski prometni tokovi preusmerjajo v Jadran.

 

Vse to narekuje tudi novo aktivnejšo sredozemsko zunanjo politiko Slovenije v novem letu.

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek izraža izključno osebno mnenje avtorja in v ničemer ne odraža mnenje stališč ali uradnih informacij Ministrstva za zunanje zadeve, kjer je gospod Mirošič zaposlen.

 
 
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Leto 2022 je Evropo pahnilo 83 let nazaj v zgodovino in dokazalo, da se nismo ničesar naučili
23
27.12.2022 00:50
Končuje se leto, kakršnega si še pred 365 dnevi ni bilo moč predstavljati brez obilo domišljije ali pa vsaj kopice najbolj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.493
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.643
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.814
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.502
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 900
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380