Komentar

O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi

Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot svobodomiselnost že v temelju ogroženi. S spodobnostjo, pravičnostjo, svobodo, svobodomiselnostjo in podobnimi pojmi je torej križ in posebej pozoren je treba biti, ko z njimi manipulira kakšen "svobodnjaški" duh, minister ali institucija. In tega pri nas ne manjka.

03.01.2023 20:00
Piše: Marjan Frankovič
Ključne besede:   Asta Vrečko   Ministrstvo za kulturo   Prešernova nagrada   pater Rupnik   spodobnost   Ivan Cankar

Ob sporočilu Ministrstva za kulturo, naj pater Rupnik vrne Prešernovo nagrado, je treba zastriči z ušesi. Kdo in zakaj sploh govori o "spodobnosti" in kakšne vrste nespodobnosti v resnici prikriva.

Pater Rupnik je porušil vse standarde spodobnosti, tudi tiste, nad katerimi po novem bedi aktualna ministrica za kulturo. Navajam njen nelektorirani tweet: "Na ministrstvu za kulturo odgovarjamo glede Prešernove nagrade patru Rupniku, ki je bila podeljena po neustaljenem načinu brez predloga strokovne komisije. Formalno odvzem nagrade trenutno ni možen, a bi bilo minimalno podobno dejanje, da je prejemnik vrne sam."

 

Če zanemarimo, da je ministrstvo najbrž želelo namesto podobno napisati spodobno in da bi moral lektor v sintagmi " … da je prejemnik vrne sam" besedico "je" zamenjati z "jo", se lahko takoj posvetimo denotaciji in konotaciji zadevnega sporočila. Pove nam, da je bila patru Rupniku nekoč ta nagrada podeljena na sporen (neustaljen) način. Sporna torej tokrat ni kvaliteta umetnikovega dela, kot je bila za mnoge njegove kritike, nasprotnike in konkurente ob podelitvi Prešernove nagrade, pač pa je ta menda podeljena po neustaljenem postopku. Mogoče je ta neustaljeni postopek zdaj že dodobra ustaljen, lahko da je bil tudi tedaj, tega od ministrice ne izvemo.

 

Za Rupnikov primer pa naj se le ve! Ob umetniško (ne)prepričljivost in z njo (ne)zaslužnost patrovega dela se ministrica ne spotakne, morda v izogib temu, da bi nekogaršnji zlohotni spomin vendarle ne posegel tudi po drugih spornih primerih, po kakšni še manj utemeljeni poznejši, sočasni ali starejši počastitvi posameznikovih ali skupinskih umetniških "presežkov", katerih večina je iz "naših logov". Pater Rupnik pač ni "iz naših logov".

 

Toda kot rečeno: na Ministrstvu za kulturo (za enkrat) ne bodo zahtevali, da nagrado vrne, četudi jo je dobil "po neustaljenem načinu", niti ne zategadelj, ker bi bil slab umetnik in si te nagrade ne bi zaslužil (čeprav seveda napredna, se pravi "naša stroka" gotovo tako misli), pač pa na Ministrstvu za kulturo (MK) pričakujejo Rupnikovo spokorno dejanje: da bo nagrado vrnil iz minimalnega občutka za spodobnost (to "bi bilo minimalno spodobno dejanje"), kolikor ga še premore, kajti pater Rupnik je po merilih MK vendarle zagrešil hude nespodobnosti.

 

To pričakovanje pa nam razkriva dvoje: da ima ministrica v nasprotju z njenim dosedanjim delovanjem in nehanjem izostren občutek za spodobnost, s katerim odmerja in sankcionira nespodobnost in moralne zablode "nenaših" v kulturi. Argument, s katerim sedanja ministrica odreka patru Rupniku nekoč podeljeno nagrado, je nekako enake vrste, kot bi kdo skušal nagrado odreči umetnici Maji Smrekar, tej pač na osnovi govorice, da tako ona kot njen pes Byron, ki je tako tvorno sodeloval v njenem pred leti nagrajenem "umetniškem" in hkrati "znanstvenem" post- in transhumanističnem projektu ("K-9 topologija"), živita v resnici že ves čas vzorno meščansko življenje. Ona srečno poročena, pes pač kot pes, v veselje otrok in družine …

 

Naj nam pri presoji tega, kaj se umetniku spodobi in kaj ne, priskoči na pomoč kar Ivan Cankar.

 

"Sedela je ženska na trgu, debela in poštena ženska; prodajala je jajca … Pride mimo gospod, velik in resen gospod v črni suknji…

'Počem so jajca, mati?'

'Po štiri za desetico!' …

'Jajce je, kakor je pač potreba, da je jajce. Ampak, o mati, ali ste bili o veliki noči pri spovedi?'

'Vsak mesec, gospod, in tudi pri obhajilu!' …

'Ampak povejte mi, o mati, kakšna je tista kokoš, ki je nesla ta jajca?'

'Lepa kokoš je, gospod, in nikomur še ni storila žalega.'

'Kakšne barve?'

'Rjava putka je, prijazno pegasta.'

'Značaj?'

'Pohlevna putka, debela in plaha.'

'Kakšna je njena morala?'

'Sramežljiva putka je, gospod.'"

 

 

In tako naprej: "Ni dovolj, da je umotvor — umotvor, treba je tudi, da je putka moralna" (zaključi Cankar v nekoliko okrajšanem prizoru iz uvoda v roman Gospa Judit). In ta putka je v prispodobi naš pater Rupnik  in nikakor ne Maja Smrekar, kaj šele Dušan Smodej, Roman Uranjek ali bognedaj sama ministrica.

 

Namenoma se ne zgražamo kar vsevprek nad Rupnikovo seksualno radoživostjo, nad njegovo zlorabo duhovnih in drugih "vaj". Prvič: gre po vseh pričevanjih za konsenzualne odnose odraslih oseb. Drugič: o dopustnosti in nedopustnosti tega naj se odloča znotraj Cerkve ter znotraj reda, ki mu pater pripada. Kaj je sploh res in koliko zares deliktnega, to naj raziščejo in o tem naj razsodijo poklicani.

 

Kako je z umetniško vrednostjo njegovih mozaikov  ta pa je stvar presoje ekspertov povsem druge vrste. Ali so mozaiki v papeški kapeli Odrešenikove Matere dostopni še komu ali samo papežu in njegovemu ožjemu osebju, ali jih torej sploh lahko vidi kdorkoli, ki si tega zaželi, kar naj bi bil po mnenju ministrice Aste Vrečko eden od predpogojev za Prešernovo nagrado? Rupnikov mozaik iz te kapele po njenem mnenju tega predpogoja ne izpolnjuje. In vendar je bila nagrada dodeljena prav za to delo iz patrovega sicer obsežnega opusa. Velika Prešernova nagrada se menda dodeljuje, kot meni ministrica, za celovit življenjski opus, kar se pa v tem primeru ni zgodilo. To seveda ne drži. Veliko Prešernovo nagrado je nek pisec prejel za en sam roman, ki za povrh ni bil nikakršen presežek. In še zdaleč ni bil edini tak primer. Kar se splošne dostopnosti posamičnega umetniškega dela ali opusa tiče pa je seveda na kupe izjem, zlasti v območju t.i. scenskih umetnosti oziroma glasbenih in uprizoritvenih dejavnosti; še posebej, če predstave, koncerti ali performansi niso bili nikoli posneti.

 

"Spodobi se in pravično je" je fraza, ki sodi k mašnemu obredu. Kot laik brez poznavanja zgodovine katoliške liturgike lahko le ugibam o tem, zakaj je bila uvedena. Najbrž zato, ker sta tako spodobnost kot pravičnost, enako v Cerkvi kot med cerkvenolaičnim občestvom, izgubili svojo nekdaj samoumevno in moralno zavezujočo vsebino. Vidni znak te nesamoumevnosti je bila in je tudi spolna izprijenost med kleriki, ki se dandanes vse manj prikriva in tudi slabo preganja.

 

Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi z resnicoljubnostjo in nič manj s svobodomiselnostjo? Nikakor nista več tisto nekaj, k čemur bi samoumevno usmerjali svoj razvoj, po čemer bi umerjali svojo duhovno in osebnostno rast, pač pa sta le še frazi, ki prikrivata svoje nasprotje: ekskluzivizem in svetohlinstvo. Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot svobodomiselnost že v temelju ogroženi. S spodobnostjo, pravičnostjo, svobodo, svobodomiselnostjo in podobnimi pojmi je torej križ in posebej pozoren je treba biti, ko z njimi manipulira kakšen "svobodnjaški" duh, minister ali institucija. In tega pri nas ne manjka.

 

Zato je treba tudi ob sporočilu Ministrstva za kulturo, ki ga zgoraj citiramo, zastriči z ušesi. Kdo in zakaj sploh govori o "spodobnosti" in kakšne vrste nespodobnosti v resnici prikriva. Od tod do Fotopuba namreč ni prav daleč. In mnogo je še in je že bilo sorodnih kulturnih fenomenov. Vrh in hkrati dno vsega pa je kadrovski in idejnopolitični "marš skozi institucije", kulturna revolucija, ki grozi, da bo zrušila celo svojo lastno RTV utrdbo, vzporedno z njo pa še mnoga vodstva in programe: muzejev, galerij, gledaliških hiš. In zradirala še borni preostanek svobodnih medijev.

 

S spremembo zakonodaje se bodo lotili tudi revizij dodelitev nagrad, kulturnih subvencij, založniških in šolskih ter študijskih programov; nagrade in priznanja bodo odvzemali za nazaj, vzvratno, tako kot jim bo pač narekoval njihov ideološko sprevrženi retrovizor. Zategadelj: dol s takim režimom! Dol z ministrico za kulturo! Minimalno spodobno dejanje je vaš odstop!

 

Svobodo in kulturo za vse!

 

Prispevek je bil pod naslovom Minimalno (s)podobno dejanje izvirno objavljen na portalu KUD KDO (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Leto 2022 je Evropo pahnilo 83 let nazaj v zgodovino in dokazalo, da se nismo ničesar naučili
23
27.12.2022 00:50
Končuje se leto, kakršnega si še pred 365 dnevi ni bilo moč predstavljati brez obilo domišljije ali pa vsaj kopice najbolj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.494
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.817
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.504
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380