Razkrivamo

Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023

Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne skoraj nemogoče napovedati, kako se bo vojna razvijala v prihodnje. Da bi lahko lažje ocenili razvoj dogodkov v letu 2023, je avstralski generalmajor Mick Ryan, eden vidnejših zahodnih strokovnjakov za sodobno vojskovanje, izpostavil pet ključnih spremenljivk, ki utegnejo pomembno vplivati na potek vojne v tem letu (vir).

09.01.2023 20:00
Piše: Maksimiljan Fras
Ključne besede:   Mick Ryan   vojna   Rusija   Ukrajina   Putin   Zelenski   Biden   Zahod   orožje   Kitajska

Ukrajina te vojne ne more dobiti samo z obrambnimi operacijami, potrebuje tudi ofenzivno orožje, če želi osvoboditi okupirana ozemlja (Krim, Donbas.).

Prva spremenljivka se nanaša na zmožnost zagotavljanja streliva. Kako pomembna je sposobnost Zahoda, da zagotavlja Ukrajini zadostne količine streliva, predvsem natančno vodenega streliva (tj. protiletalskih in protitankovskih raket ter raznih drugih vodenih izstrelkov), je bilo jasno že na začetku ruske invazije 24. februarja lani, ko naj bi predsednik Zelenski ponudbo za njegovo evakuacijo zavrnil z zdaj že legendarnimi besedami: "Potrebujem strelivo, ne prevoza." Vojna v Ukrajini je namreč kot prva po koncu hladne vojne postavila na resno preizkušnjo proizvodne kapacitete zahodne obrambne industrije in obstoječe zahodne strateške logistične modele. Krčenje vojaških sil in naraščanje pomena zasebnih vojaških podjetij po koncu hladne vojne je na Zahodu s seboj prineslo manjše potrebe po vojaški opremi in strelivu ter sploh manjše zaloge, kot so bile na voljo v desetletjih pred tem. Visoka stopnja porabe predvsem natančno vodenega streliva v vojni v Ukrajini je sicer drastično zmanjšala zaloge tega streliva na obeh straneh. Tudi ob varčnejši rabi streliva bo Ukrajina ob načrtovanih ofenzivah le-tega še vedno potrebovala v velikih količinah, če bo hotela ponovno zavzeti zasedena ozemlja. Srednjeročna rešitev je lahko v tem, da se povečajo proizvodne zmogljivosti zahodne obrambne industrije. Zaenkrat pa so le Združene države izrazile namero, da to storijo, a rezultate bo mogoče pričakovati šele v drugi polovici tega leta.

 

Tako kot povečanje kapacitet zahodne obrambne industrije je po drugi strani pomembno tudi zmanjšanje kapacitet ruske vojaške proizvodnje. V ta namen je ključno čimbolj dosledno izvajanje sankcij in onemogočanje njihovega prebijanja skozi takšne države kot sta Turčija ali Iran. Ruska vojaška industrija je namreč neposredno odvisna od uvoza zahodne visoke tehnologije, saj so npr. ruske manevrirne rakete, s katerimi Rusi v velikem obsegu pustošijo ukrajinsko civilno infrastrukturo, neuporabne brez nekaterih ključnih zahodnih elektronskih komponent, ki jih Rusija sama ni sposobna proizvajati. Prav tako ni sposobna proizvajati obdelovalnih strojev, s katerimi izdelujejo te rakete. Gre torej za to, da se tistim zahodnim podjetjem, katerih izdelki so vitalnega pomena za rusko vojaško industrijo, dosledno onemogoča nadaljnje poslovanje z Rusijo preko posrednikov.

 

Druga spremenljivka je sposobnost Ukrajine in Rusije za mobilizacijo in usposabljanje svojih vojaških enot. Ukrajina je svoje sile mobilizirala že zgodaj ter nenehno usposablja redno vojsko in enote teritorialne obrambe tako za obrambne kot tudi ofenzivne operacije. Ukrajinci naj bi mobilizirali okoli 700.000 vojakov, zato imajo (v tem trenutku) številčno prednost pred svojimi nasprotniki (vir). Tudi motivacija za boj je v ukrajinski vojski višja kot v ruski. Po velikih izgubah na severu Ukrajine in v Donbasu je bila Rusija septembra lani prisiljena izvesti prvo t.i. delno mobilizacijo. Čeprav je bila ta sprva videti precej kaotično, se zdi, da je Rusiji pozneje nekako uspelo izboljšati njen potek. Ker je Rusija po koncu hladne vojne v okviru prehoda na doktrino manjše, a okretne poklicne vojske, razgradila potratno sovjetsko infrastrukturo za hitro splošno mobilizacijo, zdaj nima kapacitet za njeno izvedbo. Kljub temu pa morebitna nova ruska delna mobilizacija v tem letu predstavlja izziv za ukrajinsko strategijo. Za obe strani bo zelo pomembno, kako bosta kar najučinkoviteje uporabili mobilizirane vojake.

 

 

"Ruska vojaška industrija je neposredno odvisna od uvoza zahodne visoke tehnologije, saj so npr. ruske manevrirne rakete, s katerimi Rusi v velikem obsegu pustošijo ukrajinsko civilno infrastrukturo, neuporabne brez nekaterih ključnih zahodnih elektronskih komponent, ki jih Rusija sama ni sposobna proizvajati."

 

 

Tretja spremenljivka je po Ryanu pripravljenost Zahoda, da Ukrajini zagotovi bolj izpopolnjene kopenske in zračne ofenzivne oborožitvene zmogljivosti. Zahod je do zdaj k zagotavljanju bolj sofisticiranega orožja pristopal postopoma in se je izogibal dostavljanju tankov, bojnih letal in raket dolgega dosega. To je delno utemeljeno s tem, da je treba najprej zagotoviti usposabljanje in logistično podporo, da bi lahko nato zagotovili dolgoročno vzdržnost sistemov, ki jih bodo dostavili Ukrajini.

 

Po drugi strani pa so nekateri v ZDA in Evropi tudi mnenja, da zagotavljanje naprednejšega orožja ukrajinski vojski, kot so tanki in rakete dolgega dosega ATACMS, pomeni eskalacijo. Toda Ukrajina te vojne ne more dobiti samo z obrambnimi operacijami. Kako pomemben je dostop do bolj sofisticiranega orožja, so pokazali uspehi ukrajinske vojske pri uničevanju ruskih vojaških ciljev z uporabo ameriškega mobilnega artilerijskega raketnega sistema HIMARS. Če se bo Zahod v letu 2023 znebil omenjenega strahu pred domnevno eskalacijo, ki ga je ameriški profesor politologije z Univerze Johnsa Hopkinsa Eliot A. Cohen novembra lani v reviji The Atlantic označil za 'trapasti realizem' (angl. 'baloney realism') (https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2022/11/russia-ukraine-negotations-mark-milley/672198/), in bo Ukrajini zagotovil ofenzivne zmogljivosti, ki jih ta potrebuje, da si povrne vse svoje ozemlje, bi to pomenilo prelomnico v tej vojni. 

 

 

Četrto spremenljivko predstavlja pripravljenost Kitajske, da v tej vojni ostane 'nevtralna', kar je do zdaj koristilo Ukrajini. Razlogov za kitajsko zadržanost v zvezi z v vojno v Ukrajini je sicer več. Med drugim gre za trgovino z ZDA. Po drugi strani pa Kitajska še vedno uvaža ruski premog, utekočinjeni zemeljski plin in nafto, kar Putinovemu režimu zagotavlja določene prihodke (https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-12-21/china-buys-a-record-amount-of-russian-lng-as-oil-and-coal-purchases-also-surge). Če pa se bo Kitajska odločila, da je pomoč Rusiji pomembnejša od njenih trgovinskih odnosov z ZDA, lahko to pomembno vpliva na rusko vojno srečo.

 

 

Ukrajina te vojne ne more dobiti samo z obrambnimi operacijami, potrebuje tudi ofenzivno orožje, če želi osvoboditi okupirana ozemlja (Krim, Donbas.).

 

 

Peta spremenljivka pa se nanaša na strateško vodstvo Zelenskega, Putina in Bidna ter na njihovo sposobnost, da podpirajo in ohranjajo bojno voljo svojih ljudi. Putinovo vodenje je sprožilo to vojno, medtem ko je vodstvo Zelenskega združilo ukrajinski narod, da se je uprl ruskemu napadu. Bidnovo vodenje pa je bilo ključnega pomena pri utrjevanju zahodne odločenosti in pri usklajevanju stalnega dotoka pomoči Ukrajini.

 

Toda letos bosta Biden in Zelenski pod še večjim pritiskom Evrope in nekaterih članov ameriškega kongresa, da bi preučila možnosti za mirovne pogovore in čimprejšnje končanje vojne. Putin zato igra na čas in upa, da se bo Zahod letos postopoma naveličal vojne. Sposobnost Bidna in Zelenskega, da ohranita Evropo in Ameriko pri enotni podpori ukrajinskim vojnim prizadevanjem, bo zato po mnenju Micka Ryana najpomembnejša spremenljivka v tem letu.

 

Seveda so v tej vojni še druge spremenljivke, kot recimo: kako učinkovita bo vsaka stran pri operacijah strateškega pomena, gospodarski dejavniki ali pa možnost, da prihodnji dogodki npr. v Tajvanski ožini odtegnejo pozornost in vire od Ukrajine. Vedno se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega, nenadni nastop kakšnega pomembnega dogodka, ki kot črni labod na novo premeša karte. Na splošno pa v tej vojni ni nič gotovo, zato ne moremo predvideti prihodnjih človeških dejanj ali izida te vojne.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382