Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. Pandemija se je začela konec leta 2019 na tržnici v Wuhanu, od koder se je preko pomorskih in letalskih povezav razširila po vsem svetu. Dve leti kasneje je jasno, da je kitajski policijski sistem izolacij neslavno propadel. Okužbe skokovito naraščajo, presegli smo že številko 250 milijonov. Ker Xi Jinping ni več mogel držati v karanteni celotnih mest, ne da bi izzval revolucijo, je bil primoran odpreti neprecepljeno državo, v kateri zdravstveni sistem ne zmore poskrbeti za hitro starajoče se prebivalstvo. Leta 1970 je bila na Kitajskem srednja starost 19 let, danes je 38 let, leta 2050 pa naj bi dosegla že 48 let. Leta 2019 je bila pričakovana življenjska doba na Kitajskem 77 let, eno leto več kot v ZDA.
Z natančnostjo, ki vzbuja veliko pomislekov, je 8. januarja Kitajska odprla meje za tujce. Vlada je opustila pristop ničelne tolerance do kovida in prenehala objavljati podatke o številu okužb, ki so bili po mnenju opazovalcev že od začetka povsem nezanesljivi. Tako smo spoznali, da se epidemija na Kitajskem še kar širi, Zahod pa podoživlja strahove iz prvega vala in skuša zaostriti pogoje za vstop kitajskih državljanov. Italija in ZDA sta uvedli obvezno testiranje za potnike, ki priletijo iz Kitajske. Težava je stara, a lekcije se očitno nismo naučili – večina Kitajcev ne prileti z direktnimi povezavami.
Po dveh letih torej ponovno obstaja visoko tveganje, da bomo izpostavljeni novim različicam koronavirusa. Morda pa je bilo tveganje vselej prisotno.
Znova je tukaj dobro znana tema: potrebno se je naučiti sobivati z virusi. Svet brez nalezljivih bolezni ne obstaja. Obstaja svet, v katerem nam medicina pomaga živeti bolje in dlje. Obstaja sistem mednarodnih odnosov, v katerem države bolje sodelujejo na področju biološke varnosti. Obstaja mreža univerz in javnih ter zasebnih raziskovalnih laboratorijev, ki jih je potrebno ustrezno financirati (in nadzorovati: ob preiskavi izvora virusa v Wuhanu se porajajo številna srhljiva vprašanja). Kdor sanja o svetu brez virusov ali o ponovni uvedbi lockdowna, ki je povzročil ogromno, ne samo gospodarske škode (vidimo že osebnostne posledice), ne premore niti toliko razuma, da bi ugotovil, da je naša eksistenca neskončen boj proti boleznim in neizbežnemu propadu. Temu se reče življenje.
Leta 2020 smo se ukvarjali samo s koronavirusom, toda čez manj kot mesec dni bo minilo že eno leto od začetka ruskega napada na Ukrajino, ki ga ni nihče pričakoval, in, kar je še huje, za katerega nihče ne ve, kako se bo končal. Zahodne sankcije, ki bi morale spraviti Rusijo na kolena, do sedaj še niso dosegle želenega učinka. Analiza S&P Global razkriva, da gre ruskemu gospodarstvu celo bolje, kot je bilo pričakovati. Upad izvoza je kompenziralo notranje povpraševanje, rast predelovalne industrije pa je v zadnjem mesecu celo ustvarila največje število delovnih mest v zadnjih 21 letih.
"Sankcije niso povsem neučinkovite, a kolapsa ruskega gospodarstva, ki so ga mnogi napovedovali, ta hip še ni videti."
Vrednost indeksa nabavnih menedžerjev (Pmi) S&P, ki odraža napoved obsega nakupov s strani tovarn in podjetij v prihajajočih mesecih, se je iz novembrskih 53,2 točk znižala do decembrskih 53,0 in tako ostala nad 50 točkami, ki veljajo za mejo med krčenjem in rastjo gospodarske dejavnosti. Novembrska vrednost je bila najvišja od januarja leta 2017. Sankcije niso povsem neučinkovite, a kolapsa ruskega gospodarstva, ki so ga mnogi napovedovali, ni videti. Na bojišču ni zaznati večjih prebojev z eni ali druge strani, toda ne samo zaradi "generala Zime", ki je letos nepričakovano mil, temveč ker še ni jasno, kaj bi za Ukrajino sploh lahko predstavljalo zmago.
Bliskovita vojna? Skorajšnja zmaga Kijeva? Umik Rusov? Zmagoslavje Putina? Minilo je več kot 300 dni od začetka spopadov in večina ocen je izpuhtela v nič. Želja ne gre zamenjevati z dejstvi. Še posebej, ko gre za vojno, ki je pisec teh vrstic k sreči ni izkusil iz prve roke. V kakšni fazi vojne smo?
Pred nekaj dnevi je vodja ukrajinskih obveščevalcev Kirilo Budanov za BBC izjavil, da je položaj na bojišču preprosto zamrznjen. Po začetni ofenzivi na severu Ukrajine so bili Rusi na jugu že prisiljeni v umik. Nikoli ni prišlo do bliskovite vojne. Gre za bitko na izčrpavanje, kjer se sovražnika izmenjujeta v nepričakovanih napredovanjih in umikih. Kar se tiče pehotnih operacij, je spopad trenutno v "zimskem spancu". Upajmo, da bo turški predsednik Erdogan vsaj približno uspešen pri poskusu posredovanja za prekinitev ognja in da bosta sprti strani naposled sedli za pogajalsko mizo. Upajmo tudi, da bo izkupiček boljši kot marca lani, ko so prizadevanja za prekinitev ognja trčila ob kruto resničnost.
Leto 2023 bi moralo biti leto ponovnega zagona, toda napovedi so vse prej kot obetavne. V rimski mitologiji je bilo Upanje zadnje božanstvo, ki je ušlo iz Pandorine skrinjice, in s tem, po Zevsovem naročilu, ostalo zadnji tolažnik človeštva.