Komentar

Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali

To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi dobronamerni podporniki so se razlili po vsej državi v obujanju upanja za Brazilijo po štirih letih katastrofalne vladavine njegovega desničarskega predhodnika Jaira Bolsonara, ki je na predvečer Lulove inavguracije pobegnil iz Brazilije na Florido. Bolsonaro je za seboj pustil drhal, ki je divjala po vladnih pisarnah, preden jih je policija množično aretirala.

12.01.2023 20:00
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   Lula da Silva   Brazilija   Bolsonaro   drhal   ZDA   Kitajska   Evropa   multipolarnost   Rusija   Ukrajina

Sotočje globalnih sprememb, motenj in nevarnosti je osupljivo. Rešitve so v razumevanju, sodelovanju in reševanju problemov. Boljše razumevanje nove svetovne ekonomije bo cilj mojih kolumn v prihodnjih mesecih.

 

Taktika drhali ne bo ustavila Lule, niti ne bo imela dolgoročnega učinka v Združenih državah, kjer so bili podobni manevri Donalda Trumpa 6. januarja 2021 prav tako ustavljeni. V obeh primerih so demagoški politiki uporabili družbena omrežja, da bi razburili drhal; v obeh primerih so drhal zatrli v enem dnevu. Resnična težava po mojem ni drhal, ampak globlje spremembe v svetu, ki ustvarjajo vse večje napetosti v svetovni politiki in gospodarstvu. Globokih sprememb drhali ne morejo in ne bodo ustavile. Naš pravi izziv je razumeti globlje spremembe, ki so v igri, da jih lahko upravljamo v skupno dobro.

 

Največji pretres je geopolitični. Nismo več v svetu, ki ga vodijo ZDA, niti v svetu, razdeljenim med ZDA in njihovo tekmico Kitajsko. Vstopili smo že v multipolarni svet, v katerem ima vsaka regija svoja vprašanja in vlogo v globalni politiki. Nobena država in nobena posamezna regija ne more več odločati o usodi drugih. To je zapleteno in hrupno okolje – brez države, regije ali zavezništva, ki skrbi za druge.

  

Eden od razlogov, zakaj je vrnitev Lule na predsedniški položaj tako pomembna, je ta, da bo Brazilija v prihodnjih letih ključni regionalni in svetovni akter. Lula da Silva bo tesno sodeloval s podobno mislečimi naprednimi predsedniki v Čilu, Kolumbiji, Argentini in drugod v Južni Ameriki. Brazilija bo leta 2024 tudi predsedovala skupini G20, kar je del štiriletnega obdobja, v katerem bodo G20 predsedovala velika gospodarstva v vzponu (Indonezija leta 2022, Indija leta 2023 in Južna Afrika leta 2025).

 

Upravljanje večpolarnega sveta je polno težav. Nujno potrebujemo več dialoga z drugimi državami in preseči poenostavljeno propagando lastnih vlad. Tukaj na Zahodu smo dnevno bombardirani s smešnimi uradnimi narativi, ki večinoma izvirajo iz Washingtona: Rusija je čisto zlo, Kitajska je največja grožnja svetu, reši nas lahko samo zveza Nato.

 

Te naivne zgodbe, ki jih v nedogled plete ameriško zunanje ministrstvo, so velika ovira pri reševanju globalnih problemov. Ujamejo nas v napačno miselnost in celo v vojne, do katerih nikoli ne bi smelo priti in ki jih je treba ustaviti s pogajanji, ne pa stopnjevanjem.

 

Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo končno lahko rešili probleme, ki so se nam doslej izmikali. Prvič, razumeli bomo, da vojaška zavezništva, kot je Nato, ne ponujajo odgovorov na resnične izzive, s katerimi se soočamo. Vojaška zavezništva so pravzaprav nevaren anahronizem, ne pravi vir nacionalne ali regionalne varnosti. Navsezadnje je bil poskus ZDA razširitve Nata na Gruzijo in Ukrajino tisti, ki je sprožil vojne v Gruziji (leta 2010) in v Ukrajini (2014 do danes). Tudi Natovo bombardiranje Beograda leta 1999 ali petnajstletna neuspešna misija v Afganistanu ali bombardiranje Libije leta 2011 niso dosegli nobenih pravih ciljev.

 

Kitajska tudi ni resna grožnja, ki jo danes prikazujejo na Zahodu. ZDA se poskušajo pretvarjati, da še vedno živimo v svetu, ki ga vodijo ZDA, in da je Kitajska nevarna pretendentka, ki jo je treba ustaviti. Toda realnost je drugačna. Kitajska je starodavna civilizacija z 1,4 milijarde ljudi (skoraj ena petina populacije sveta), ki prav tako cilja na visok življenjski standard in tehnološko odličnost. Naših globalnih problemov ne bomo rešili tako, da bomo zaman poskušali "zajeziti" Kitajsko, ampak s trgovanjem, sodelovanjem in, da, tudi z gospodarskim tekmovanjem s Kitajsko.

  

Drugi veliki svetovni izzivi so drugje: velika nevarnost okoljske katastrofe; naraščajoče neenakosti v naših družbah; in naval novih tehnologij, ki lahko motijo svet, če te tehnologije niso pravilno izkoriščene in nadzorovane.

 

Brazilija je epicenter okoljskega izziva. Ali je Amazonko, ki predstavlja polovico svetovnih deževnih gozdov, mogoče rešiti? Lula je prišel na oblast z obljubo, da bo storil prav to. Na volitvah je zmagal v vseh amazonskih zveznih državah Brazilije. Na globalni ravni je Evropa z Evropskim zelenim dogovorom okoljsko vodilna. Glavna geopolitična priložnost Evrope je spodbuditi druge regije, vključno z Afriško unijo, Kitajsko, Indijo, obema Amerikama in drugimi, da sprejmejo lastne drzne zelene dogovore. To je veliko boljša naloga za Evropo kot širitev Nata, boj proti neskončni vojni v Ukrajini ali soočenje s Kitajsko.

 

Brazilija je tudi epicenter neenakosti, z eno najvišjih stopenj neenakosti na svetu. To neenakost je prvotno ustvaril evropski imperializem, ki je zatiral domorodce in zasužnjil milijone Afričanov. Njihovi potomci še naprej plačujejo ceno. Socialna pravičnost je Lulin klic in naš globalni klic po stoletjih rasne in družbene nepravičnosti.

  

Brazilija je lahko tudi epicenter novih tehnologij, na primer vodilna v novem biogospodarstvu, v katerem se čudeži Amazonije in brazilske biotske raznovrstnosti ne uničujejo zaradi novih živinorejskih farm, temveč namesto tega uporabljajo za proizvodnjo novih zdravil, ki rešujejo življenja, hranljivih živil (kot kot açai, ki zdaj cveti po vsem svetu), ali napredna biogoriva za zeleno letalstvo.

  

Tehnološke spremembe so morda najgloblje gonilo globalnih sprememb. Za soočanje s krizami podnebnih sprememb, lakote, izobraževanja in zdravja potrebujemo nove tehnologije. Vendar pa trpimo tudi zaradi novih digitalnih tehnologij, ko se zlorabljajo, na primer za mobilizacijo drhali ali orožje brezpilotnih letalnikov v Ukrajini. Napredna biotehnologija je morda ustvarila virus, ki povzroča Covid-19 (tega še vedno ne vemo). Vsak dan se soočamo z motnjami in neenakostmi, ki jih povzročajo umetna inteligenca, robotika in hitro ukinjanje delovnih mest.

  

Sotočje globalnih sprememb, motenj in nevarnosti je osupljivo. Rešitve so v razumevanju, sodelovanju in reševanju problemov. Boljše razumevanje nove svetovne ekonomije bo cilj mojih kolumn v prihodnjih mesecih.

 

Copyright © Project Syndicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Leto 2022 je Evropo pahnilo 83 let nazaj v zgodovino in dokazalo, da se nismo ničesar naučili
23
27.12.2022 00:50
Končuje se leto, kakršnega si še pred 365 dnevi ni bilo moč predstavljati brez obilo domišljije ali pa vsaj kopice najbolj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.494
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.817
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.504
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380