Komentar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovi nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je dvignila precej prahu. Morda gre spet le za enega izmed spinov, s katerim želi Golobova ekipa preusmeriti pozornost javnosti z vedno hujših problemov (zdravstvo, kadrovanje, afere ...), vendar je pri tej povsem nepotrebni odločitvi, za katero naj bi stala koalicijska stranka Levica, zaznati tudi zelo očiten ideološki kontekst. Muzej slovenske osamosvojitve je šel namreč že od svoje ustanovitve nekaterim zelo v nos. Na portalu+ bomo objavili nekaj pogledov na to temo, začenjamo pa z Igorjem Bavčarjem.
21.01.2023 22:40
Piše:
Igor Bavčar
Ključne besede:
Muzej slovenske osamosvojitve
Jugoslavija
Slovenija
Igor Bavčar
OZN
vlada
Odločitev vlade je prikrito politično motivirana in naperjena proti razumevanju epohalnega pomena slovenske samostojnosti in državnosti.
Splošno znano in v javnosti sprejeto je spoznanje, da smo Slovenke in Slovenci v odnosu do svoje državnosti in pomena samostojne slovenske države zaskrbljujoče pasivni in neodzivni. Redke so priložnosti, ko se s ponosom zavemo pomena lastne državnosti za prihodnost slovenskega naroda, in vseprevečkrat poslušamo nekritične in z empirično preverljivimi dejstvi povsem sprte trditve o naši preteklosti v okviru vseh Jugoslavij. Nihče ne zanika dejstev, da je slovenski narod znotraj Avstro-Ogrske in vseh Jugoslavij uspel ohraniti svojo identiteto, kulturo in tudi razvoj. Vendar so ga te skupnosti hkrati tudi omejevale, zavirale razvoj demokracije in gospodarske prosperitete, kar posebej velja za obodbje socializma.
V nobeno od prejšnjih skupnosti slovenski narod ni vstopil na podlagi plebiscitarne odločitve, nikoli poprej v svoji zgodovini. Plebiscit leta 1990, osamosvijtev in ustanovitev lastne države leta 1991, ki je bila poleg tega izbojevana še v zmagoviti osamosvojitveni vojni, so prvič postavili temelje slovenske državnosti. S tega stališča je v resnici celo delno razumljivo, da se zavest o lastni državnosti po tridesetih letih uveljavlja razmeroma počasi. Ovira jo tudi vztrajna politizacija tega obdobja za vsakokratne potrebe dnevne politike in odsotnost elementarnih znanj in vedenj o tem v slovenskem izobraževalnem sistemu. Rezultat vsega tega je v vsakokratnih mednarodnih razmerah lahko porazen. Pomen in vlogo preteklih državnih skupnosti smo uspešno nadomestili s svojim položajem v EU in zvezi NATO. Smo mednarodno priznana in polnopravna članica OZN in vrste mednarodnih organizacij in združenj, zato uživamo polno varstvo v okviru mednarodnih načel.
Da bi okrepili to zavest, pomen lastne države in osamosvojitve, je bil med drugim ustanovljen tudi Muzej osamosvojitve. Ne zato, da bi zanikali prispevke različnih ljudi, dogodkov, obdobij itd., v zgodovini slovenskega naroda, pač pa zato, da izpostavimo pomen lastne državnosti, ki nas dokončno postavlja med moderne narode. Ne zato, da bi zanikali pomen zgodovinske stroke, ne, muzeji imajo širši kulturni, politični in izobraževalni pomen, pomen za prihodnost, saj vemo, da je interpretacija zgodovine interpretacija sedanjosti, ključne za prihodnost Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov Republike Slovenije in slovenske države.
Zato je argument vlade, da je potrebno za potrebe "transparentnega in strateško začrtanega strokovnega dela" muzeje združiti, povsem napačen in v resnici iz prsta izsesan prikrit politično motiviran korak, ki je, objektivno vzeto, naperjen proti razumevanju epohalnega pomena slovenske samostojnosti in državnosti.