Komentar

Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec

Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto čez minulo obdobje in na novo kalibriramo prioritete. Naj bo torej januar čas, ko si vsi zaželimo le najboljše. Na osebni ravni, na ravni skupnosti, državne politike in na ravni Zemlje, našega skupnega planeta. Želimo si, da bi vsi živeli v miru, brez pomanjkanja, in da bi medsebojne spore reševali v dialogu. Veliko dela nas čaka v letu 2023, če želimo iti po tej poti. Januar je tak mesec, da smo lahko (še) zelo optimistični.

22.01.2023 20:00
Piše: Anže Logar
Ključne besede:   Anže Logar   vlada   Slovenija   OZN   Ukrajina   Rusija   Olaf Scholz   Nemčija   Evropa   Tanja Fajon   Robert Golob   Vizija Slovenije 2050

Slovenija mora ostati na razvojni avtocesti Zahoda, četudi se marsikdo od trenutno vodilnih zagotovo resno poigrava z idejo, da bi poletel v Moskvo reševat svetovni mir.

V globalnem svetu se dogajajo tektonski premiki. Zahodni svet se je povezal v obrambi multilateralnega svetovnega reda pod okriljem OZN, avtokracije pa so začele z oblikovanjem anti-sistema, torej antipoda tistemu svetovnemu družbenemu dogovoru, ki je uspel zadrževati relativni mir v obdobju po drugi svetovni vojni. Avtokrati tega sveta so začeli oblikovati sistem brutalnega argumenta moči, kar nas mora resno skrbeti. V našem strateškem, celo preživetvenem interesu je, da prevlada zahodnjaški razum multilateralizma.

 

V letu 2023 bo enotnost Zahoda še posebej na preizkušnji. Tudi zato, ker se na frontah v Ukrajini vzpostavlja status quo brez pomembnejšega napredka ukrajinskih obrambnih sil. Zelo kmalu znajo populisti v posameznih državah zlorabiti nezadovoljstvo ljudi in začeti glasneje vpiti, da za nekaj pedi zemlje v oddaljeni Ukrajini ni vredno plačevati dražjega plina. V resnici bo moral Zahod Ukrajini dodatno omogočiti dostop do najmodernejšega konvencionalnega orožja, da bodo ukrajinske obrambne sile dosegle kritično premoč na terenu. Na nujnost takšne pomoči kažejo zločinske vojaške akcije ruske vojske in plačancev z obstreljevanjem kritične infrastrukture in civilnih objektov v Ukrajini.

 

Slovenska vlada je (zaenkrat) zavezana enotnosti Zahoda. Vsi njeni predstavniki javno zagotavljajo podporo uradnemu Kijevu, še posebej predsednik vlade in predsednica države. Kar je dobro. Se pa zdi, da je zunanja ministrica manj zagreta pri tem. Ob zadnjem zločinskem napadu ruskih sil na Dnipro, ki je terjal 40 nedolžnih civilnih žrtev, se recimo ni oglasila. Jedrna Evropa se je. Francoski, nemški, avstrijski, češki MZZ, …, so najostreje obsodili napad. Prav tako Evropski parlament, pa visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Borrell.

 

V nacionalnem interesu je, da ne bo prišlo do različnih pogledov na vojno v Ukrajini med predsednikom vlade, predsednico države in Tanjo Fajon. Malce skrbi za našo zunanje politično usmeritev v tem zasneženem januarju sprožajo tudi njene besede na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, ko je dejala:

 

"V razpravi o novem geopolitičnem obdobju se mnogi strinjamo, da potrebujemo veliko bolj dostojanstveno politiko Zahoda. Potrebujemo veliko bolj ponižno in vključujočo politiko do držav v razvoju."

 

 

Hm, ponižna politika Zahoda? Ne vem, če je to ravno pravi odgovor na grožnje avtokratskega bloka in izzive sodobne geopolitike.

 

 

Leto 2023 bo reformno leto. Dokazali bomo, da zmoremo.

 

Tako nam pravijo vodilni v državi. Super, vedno so mi bile pri srcu ambiciozne ideje za boljši jutri. Upam, da bodo posnemali odločnost nemške politike. V letu 2022 je motor evropskega gospodarstva Nemčija dokazala, kaj je to politična volja. Razvojni koncept Angele Merkel je temeljil na poceni energentih iz Rusije. Pa je ta s svojo vojaško agresijo prestopila Rubikon in Nemčijo potisnila v kot. Primorana je bila spremeniti svoj energetski miks, praktično do temeljev pretresti razvojni koncept.

 

Ko sem pred natanko letom dni obiskal Berlin, mi je svetovalec za energetiko v kabinetu Olafa Scholza predstavil vse težave, s katerimi bo povezana ta transformacija. Obisk je potekal ravno teden dni po uradni odpovedi projektu Severni tok 2 - projektu, ki je predstavljal hrbtenico zagotavljanja zadostne količine energetskih virov za hitrejši razvoj Nemčije. Alternativa plinovodom je utekočinjen plin (LNG), ki ga pripeljejo po morju s trajekti. Na obalah LNG pretovorijo in pretvorijo v plinsko obliko ter spustijo v omrežje. To lahko storijo preko fiksnih ali plavajočih LNG terminalov. Prva možnost terja pet let za dokončanje investicije, plavajoče postaje pa naj bi bile dostopne v roku dveh let.

 

 

 

"Slovenija mora ostati na razvojni avtocesti Zahoda, četudi se marsikdo od trenutno vodilnih zagotovo resno poigrava z idejo, da bi poletel v Moskvo reševat svetovni mir."

 

 

 

Tako so takrat ugotavljali pri nemškem kanclerju Scholzu. Zato si je Nemčija v pogajanjih o zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina na ravni EU vseskozi prizadevala za postopnost. Takrat je veljalo, da bo Nemčija v dveh letih imela dva mobilna LNG terminala, s čimer bo lahko nadomestila izpad ruskega plina. V dveh letih. Teden dni nazaj pa je uradni Berlin objavil, da je polno operativen tudi drugi mobilni LNG terminal. Prestrukturiranje plinske dobavne verige je bila izpeljana leto dni pred zastavljenim rokom! Še več. Nemčija je 10 mesecev nazaj več kot 60 % svojih potreb po plinu pokrivala z ruskim plinom. Danes je ta odstotek - 0 %.

 

Zakaj to pišem? Ker to jasno kaže, da se da! Če je politična volja, je možno za 180 stopinj obrniti koncepte, ki so pred spremembo veljali za konstanto. Če lahko 84-milijonska Nemčija, lahko tudi 2-milijonska Slovenija. Ta bliskovita transformacija virov hkrati dokazuje, da gre za korenite spremembe, ki niso prehodne narave in da ni poti nazaj, zato moramo spremembo upoštevati pri strateških zunanjepolitičnih usmeritvah. Slovenija mora ostati na razvojni avtocesti Zahoda, četudi se marsikdo od trenutno vodilnih zagotovo resno poigrava z idejo, da bi poletel v Moskvo reševat svetovni mir.

 

In smo že v domačih logih, ko trčimo ob slovensko realnost. Takole na papirju smo lahko veseli. V kriznih časih imamo vlado, ki ima trdno koalicijsko večino. Takšno, kot še nobena vlada do sedaj. Samo dve stranki tvorita večino v parlamentu. Idealne razmere za reforme, ki so do sedaj tudi zaradi šibkosti predhodnih vlad stale. In posebna odgovornost predsednika vlade. Njemu mora biti kristalno jasno, kaj želi storiti, in kako Slovenijo pripeljati v klub zmagovalcev.

 

Prioritete Slovenije so jasne. Še posebej, če se naslonim na Vizijo Slovenije, dokument, ki ga je predstavila Vlada Republike Slovenije februarja 2017:

 

"Slovenci smo leta 2050 srečni ljudje. V vsakdanjem življenju občutimo, zakaj nas globalne lestvice blaginje uvrščajo čisto pri vrhu. Živimo kakovostno: bolje, bolj zdravo in dlje."

 

Tako piše v tisti strategiji, ki sicer ni požela vsesplošnega odobravanja ravno zaradi citiranega stavka, a uradno še vedno velja.

 

 

Šest let je od tedaj. In začetek leta je pravi čas, da se vprašamo, če smo na začrtani poti. Hja … Se je od takrat marsikaj spremenilo. Zvrstile so se štiri vlade (v samo šestih letih!), udarila je pandemija, vojna v Ukrajini, inflacija je na odstotkih, ki jih že desetletja ne pomnimo. Okoliščine so se torej dramatično zaostrile. Zato je kar prav, da imamo vlado, ki ima udobno večino. Pa ima pravi kurz? Januar je, bodimo (še) optimistični…

 

Kmalu, že junija po enem letu vlade Roberta Goloba bo čas, da potegnemo črto. Na racionalen način - torej, kaj konkretno je bilo s takšno vladno večino narejeno, na katerih področjih se je stanje izboljšalo.

  

"Ali ste danes na boljšem, kot ste bili pred štirimi leti?", je legendarni slogan predvolilne kampanje, s katerim je izzivalec Ronald Reagan premagal tedanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, ko je šel po svoj drugi mandat. Odgovor je bil jasen "NE" zato je Reagan zmagal. In odgovor na podobno vprašanje mora postati pomemben argument odločitve volivk in volivcev tudi v Sloveniji. Upoštevanje odgovora na to vprašanje je ključni dejavnik transformacije v slovenski politiki - iz negativne (demagoške) v pozitivno (meritokratsko) selekcijo. Torej iz glasovanja "proti" v glasovanje "za". Na tej poti bo treba spremeniti še volilni sistem, ampak saj ta vlada ima toliko glasov v parlamentu, da je blizu uspeha ... 

 

Aktualni premier po koalicijskih vrhih ekstatično napoveduje, da bomo uspeli. Oziroma - če uporabim jezik Vizije - da bomo srečni že mnogo pred letom 2050. Če verjamete. Kar sem se v svoji politični karieri naučil, je, da velike besede ne pomenijo nujno tudi velikih dejanj. Da so pogosto predvsem substitut za umanjkanje dejanj. Dejanj pa ni bodisi zato, ker zmanjka poguma, bodisi zato, ker ni ustreznih znanj in veščin, ali predvsem zato, ker preprosto ni idej, kaj bi sploh počeli.

 

Januar je pravi čas, da verjamemo v uspeh reform.

 

Še posebej potem, ko se je zgodil veliki vrh. Veliki sestanek koalicije v veliki dvorani Grandis na Brdu. Z agendo, na kateri je bilo veliko stvari. Pogovarjali pa so se samo o eni. Veliki zdravstveni reformi. Zdravstveni minister je predstavil obsežno analizo na 120 straneh in požel veliko koalicijskega aplavza. Vsi so slišali veliko novega. Naredili bodo veliko. Vse. Do leta 2030. Tako so rekli velikani koalicijskega trojčka.

 

Pa sem vseeno malce v zadregi. SD je po vrhu koalicije izrazila zgroženost nad stanjem v zdravstvu, posebej nad dejstvom, da vse anomalije trajajo že toliko let. Pa je bila od samostojnosti naprej kar 20 let del slovenskih vlad, ki so imele škarje in platno. In so še pred slabim letom obljubljali, da bomo vsi v 30 dneh prišli do specialista.

 

Levica je ugotovila, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje sploh ni tako pomembna tema, da bi zaradi nje grozili z izstopom iz koalicije, čeprav je od leta 2014 to njihova glavna programska točka na področju zdravstva.

  

Premier Golob pa je povedal, da so na vrhu izvedeli veliko novega in nove šokantne informacije. Da je stanje slabše, kot si kdor koli v državi misli. Skrajno nenavadno. Vlada je že osem mesecev na oblasti, že ves čas govori o zdravstvu in zdravstveni resor vodi nekdo, ki naj bi mu bilo jasno, kakšno je stanje in kaj konkretno mora narediti.

 

Od kje presenečenje? Golob se je ravno teden dni nazaj oklical za nosilca zdravstvene reforme in se postavil na čelo reformne skupine. Se je torej uštel? Se je samo-imenoval, še preden je izvedel vse te nove šokantne informacije? Energično je izrazil zgroženost nad številkami v zdravstvu, predvsem koliko ZZZS letno nameni za zdravstvene storitve. Malce nenavadno je samo to, da so številke, nad katerimi je izražal prvinsko zgroženost - javno dostopne. In so bile znane že, ko je kandidiral na volitvah. Pa tudi, ko je prevzel vlado. Pa preden se je postavil na čelo reformne skupine…

 

In malce zbode tudi dejstvo, da se je pred dvema tednoma odločil z državnimi častmi pokopati človeka, ki je takšen sistem v zdravstvu vzpostavil.

 

 

 

"V politiki je poleg zmagovanja umetnost tudi zavedanje, kdaj se velja ustaviti. Preden greš predaleč."

 

 

 

Sledijo nova velika koalicijska srečevanja v prihodnjih tednih in mesecih, zato bo januarski optimizem na poti do srečnega leta 2050 še velikokrat na resni preizkušnji. Če se namesto zaključka spet vrnem k Viziji Slovenije 2050. Škoda, da se ni končala en stavek pred "vsesplošno srečnim 2050" navedkom, ki je sprožil neubranljiv posmeh javnosti. V prejšnjem odstavku namreč piše:

 

"Ne zapravljamo časa in energije za neproduktivne spore, pri čimer nam odlično služi učinkovit pravni sistem. Pravila so pravila, enaka za vse. Odgovorno izpolnjujemo obljube med generacijami. Spoštujemo družbene vrednote, kot so solidarnost, varnost, strpnost, medsebojno sodelovanje in mir."

 

Tole pa podpišem. In predstavlja tudi pravi nabor nalog, s katerimi se lahko izkaže aktualna vlada. A le, če bo odprta za sodelovanje in dialog. In bo prenehala z revanšizmom, ki ga zdaj pospešeno izvaja. Ne slepimo se, govorjenje o de-politizaciji podsistemov s strani najpomembnejšega politika v državi po svoji temeljni logiki ni dosti oddaljeno od logike govorjenja o de-nacifikaciji sosednje države s strani agresorja.

 

V politiki je poleg zmagovanja umetnost tudi zavedanje, kdaj se velja ustaviti. Preden greš predaleč. Saj veste, če volitve zmagaš z rekordno podporo, si car. Ampak hkrati to pomeni, da če se pravi čas ne ustaviš v lastnih nespametnostih in se ne usmeriš na pot sodelovanja, potem tudi razočaraš - rekordno število ljudi.

 

Januarja 2023 upam, da bo šla vladna koalicija iskreno in z odprtimi rokami v smeri sodelovanja. Dosedanji koraki vlade sicer ne kažejo tega, ampak saj veste, januar je pač tak pozitiven mesec…

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Bitka za Varnostni svet: Slovenija ne kandidira le proti Lukašenku, ampak tudi proti Putinu
17
04.06.2023 21:20
V torek se v Generalni skupščini OZN pričenja glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta za obdobje prihodnjih dveh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
29
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.512
02/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 2.085
03/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.638
04/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.233
05/
Bitka za Varnostni svet: Slovenija ne kandidira le proti Lukašenku, ampak tudi proti Putinu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.181
06/
"Kak Šved pod Poltavoj" ali kako se ruska imperialna politika spet ponavlja in je zelo nekreativna
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.028
07/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 887
08/
Pravica do groba ali zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 394
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 552
10/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.288