Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil prizadeti rusko gospodarstvo s skrčenjem njegovega manevrskega prostora, a se je Kremelj precej dostojno prilagodil. Hkrati je treba kot posredno posledico smatrati tudi krepitev kitajske valute, juana, kot mednarodne valute, ki se ob bok postavlja tradicionalno močnim valutam. Sodelovanje med Kitajsko in Rusijo je obrodilo sadove, vsaj delne, tudi na tem področju. Po tem, ko je bila Rusija izključena iz sistema SWIFT (Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo), je namreč Peking Moskvi omogočil izvajanje vrste mednarodnih transakcij in plačil v juanih, s tem pa so se odprla vrata, da kitajska valuta postane mednarodna.
Kot vemo, SWIFT (Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo) zagotavlja zanesljivo platformo za sporočanje, ki bankam omogoča, da svojim nasprotnim strankam pošljejo hitra navodila o prenosih sredstev. Cilj odločitve je bil ohromiti sistem ruskih zunanjih transakcij, šlo pa je ukrep, ki je bil dodan že znanim zahodnim gospodarskim sankcijam. Po napovedih bi morale te Rusijo spraviti na kolena, kar se je zgodilo le deloma. Po nekaterih ocenah je Rusija do sredine leta 2016 zaradi finančnih sankcij izgubila že približno 170 milijard dolarjev. Zahodna odločitev o odstranitvi sedmih ruskih bank iz sistema za sporočanje SWIFT po invaziji na Ukrajino Rusije ni dokončno dotolkla; največja banka v državi, Sberbank, je bila namreč izvzeta, kljub temu, da gre za delničarja ruskega plinskega giganta Gazprom - prav tako se ta ukrep ni nanašal na bank Gazprombank, tj. banko, ki je opravljala transakcije, povezane z energijo.
Kratkoročni učinki so bili milejši od predvidenih. Po neodvisni analizi Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naj bi ruski BDP v najboljšem primeru v letu 2022 padel za 3,4 %. Poročilo Evropskega sveta navaja, da številke kažejo, da gospodarske sankcije prinašajo sadove.
Rusija je poskušala najti načine za ublažitev sankcij, moskovsko razmišljanje o kitajski valuti pa ni samo gospodarsko, temveč tudi - če ne celo predvsem - geopolitično. Ruska podjetja uporabljajo juan za upravljanje večine svoje mednarodne trgovine, tako posredno krepijo kitajsko valuto, pri čemer je mogoče lažje in hitreje najeti posojila kot v dolarjih. S tem pripomorejo k hitrejši internacionalizaciji renminbija, če stanje primerjamo s tistim izpred enega leta. Za Kremelj je zato ključnega pomena izboljšanje odnosov z juanom, ki se v tej fazi ocenuje za gospodarsko močnega trgovinskega partnerja, katerega valuta se lahko menja in s tem ublaži nestabilnost rublja in pritiske nanj, tako pa postane hrbtenica zunanjih rezerv centralne banke.
"Podatki sicer govorijo sami zase: oktobra lani je bil dolar uporabljen v več kot 42 % svetovnih transakcij; kljub porastu transakcij se je, nasprotno, juan ustavil nekaj nad 2 %."
Tako je moskovska podružnica Kitajske industrijske in trgovinske banke (ICBC), največje banke na svetu v državni lasti in z 203 podružnicami v tujini okrepila svojo vlogo pri regulaciji finančnih transakcij v juanu med Kitajsko in Rusijo: vključena je namreč tako v kitajski sistem medbančnih čezmejnih plačil CIPS, kot v ruski sistem SPF2. Poleg tega je v moskovski ICBC v tem obdobju kar 48 finančnih institucij odprlo račun.
Internacionalizacija juana je nedvomno element geopolitičnega vzpona Pekinga, vseeno pa primerjava kitajskega plačilnega sistema (CIPS) s SWIFT ni na mestu. Prvi lahko računa na 1.353 uporabnikov v 107 državah in ozemljih, medtem ko združenje SWIFT s sedežem v Belgiji združuje 11.000 bančnih in finančnih institucij iz 200 držav in drugih ozemeljskih enot. Poleg tega lahko, kot ugotavljajo nekateri analitiki, kitajski plačilni sistem samo delno pomaga Rusiji, saj Kitajska ne dovoljuje prostega pretoka kapitala, to pa je ključno za uporabo juana na svetovni ravni. Podatki, ki jih je zagotovil SWIFT, govorijo sami zase: oktobra je bil dolar uporabljen v več kot 42 % svetovnih transakcij; kljub porastu transakcij se je, nasprotno, juan ustavil nekaj nad 2 %.
Določeni podatki so zelo povedni. Dvostranska rusko-kitajska trgovina v dolarjih se je lani zmanjšala s skoraj 100 % v letu 2013 na približno 15 %. Ob upoštevanju učinkovitosti renminbija pri mednarodnih plačilih je Rusija leta 2022 prvič postala eno izmed 15 najboljših trgovinskih gospodarstev v juanu na svetu. Rešilna bilka za Rusijo, ki so jo prizadele sankcije, pa tudi pomemben dosežek za Kitajsko, ki je konec leta 2021 ločeno podpisala dvostranske valutne sporazume o z Vietnamom, Indonezijo in Kambodžo, pa tudi sporazume o menjavi valut z Indonezijo, Malezijo, Singapurjem in Tajsko.
Juan je tako postal peta valuta na svetu po obsegu menjave z njo.
Nepričakovan učinek sankcij je torej nov finančni okvir, ki se pojavlja kot alternativa obstoječemu, na dolarju temelječemu okvirju. To renminbiju omogoča, da se skupaj z dolarjem, evrom, britanskim funtom in jenom vzpostavi kot močna valuta.