No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo vohunsko zgodbo globalnih razsežnosti. Z naslovnic medijev so za dan izginile katastrofične novice o podražitvah, razsutem zdravstvu, sociali in ponavljajoče ideološke ter po novem tudi mesno-vegetarijanske politične petarde.
Na splošno vedno bolj porumeneli mediji so zgodbo pokazali v pravi holivudski maniri. Naša SOVA je v stilu CIE, FBI, nanizank na programu FOX Crime "razbila" srednjeevropsko rusko vohunsko celico, seveda z "majčkeno" pomočjo tujih obveščevalnih služb. K atraktivnosti zgodbe, razvneti domišljiji pomagajo precej zabavne uradne informacije: fake argentinska državljana z atraktivnimi fake filmskimi imeni - Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, v fake zakonski zvezi, s fake dokumenti, s fake umetniško galerijo, fake IT podjetjem, stanovanjem na obrobju Ljubljane.
Navzven prijazna, družinska človeka, v resnici pa visoko usposobljena speča agenta, ki obvladata vse možne vohunske trike, prijeme, s katerimi kopljeta po naših institucijah, bazah podatkov, prisluškujeta, gradita mrežo informatorjev, poskušata škodovati naši ugledni državici in našim zaveznikom. Scenarij za slovenski vohunski film je skoraj napisan. Manjka samo udaren konec.
Ampak šalo na stran.
Ključno vprašanje, na katerega seveda pristojni ne bodo odgovorili, vsaj kratkoročno ne, je, kaj naj bi ta domnevna vohuna točno počela. Kot pravijo strokovnjaki s tega področja, v Sloveniji in njeni bližnji okolici do kakšnih galaktično pomembnih, za Rusijo novih, ključnih podatkov, posebnih informacij o ravnanju EU, NATO pakta v zvezi z obrambo Ukrajine verjetno nista prišla. Oziroma teh podatkov v Sloveniji pristojni tudi nimajo.
Na prvo žogo se zdi, da sta bila aktivna kot nekakšna informatorja. Kot domnevajo strokovnjaki, verjetno v okviru ruske zunanje in/ali vojaške obveščevalne službe. Najbolj verjeten delokrog je bilo zbiranje informacij o splošnem razpoloženju glede Rusije in njene agresije v Ukrajini, identificiranje razpoloženja med vplivnimi posamezniki v družbi, politiki, novinarji, identificiranje morebitnih zaveznikov pri širjenju proruskih stališč, podtikanje dezinformacij, spremljanje gospodarskih tokov, podjetij, ki poslujejo z Rusijo.
Ni zanemarljivo, da je Rusija razmeroma pomemben gospodarski partner Slovenije, pri čemer sankcije EU na kakšno upadanje menjave niso vplivale, nasprotno. Po začasnih podatkih za leto 2022 je izvoz zrasel za več kot 7 %, uvoz (večinoma zaradi energentov in podivjanih cen) pa je eksplodiral ob rasti več kot 300 %, zato se je pozitivni saldo menjavo s pol milijarde evrov spremenil v primanjkljaj 170 milijonov evrov (Vir: Izvozno okno).
Za slovensko javnost bi bilo očiščevalno in koristno, če bi kdaj izvedeli, kako in s kom sta sodelovala v naši državi, kar bi bil dober udarni konec scenarija za film, ki smo ga omenili na začetku. Sta komu, sploh vplivnemu, v politiki, gospodarstvu, v medijih, morda kaj "donirala" za protiusluge, informacije, medijsko in drugo podporo? Morda bomo kdaj izvedeli, da ima javno izpričana zaljubljenost v mater Rusijo, indiferentnost do njenih grozodejstev v Ukrajini nekaterih v Sloveniji tudi kakšno bolj oprijemljivo ozadje. Seveda pričakujemo, da, če se bodo pristojni dokopali do česa takega, ne bodo v ospredje stopile politične in druge povezave z morebitnimi osumljenimi, kar po navadi prepogosto rezultira v tlačenju podatkov v predale in prikrivanju javnosti.
Glede na precej jasno sporočilo policije, da sta osumljena delala za obveščevalno službo druge države, pri čemer se očitno ve, katera to je, je malce presenetljivo dejstvo, da naše zunanje ministrstvo ne reagira, "ne vodi nobenih postopkov", vsaj tako je pojasnila ministrica za zunanje zadeve. No, ministrica je pred dnevi na temo Rusije že presenetila s prijateljsko obarvanimi izjavami, ki jih je z veseljem povzela celo ruska državna agencija TASS, naši partnerji v EU (razen Madžarske) pa so ob tem zavijali z očmi.
Vsekakor pa je v celotni štoriji vsaj navzven ena pozitivna zadevica. Svetovni mediji so na razmeroma vidnih mestih povzeli novico o operaciji naše SOVE, kar nas, ne glede na vse stranpoti in plehkost trenutne zunanje politike, vsaj za kakšen trenutek prikazuje kot resno državo z delujočimi institucijami.
Ko bi vsaj bilo res.