V dolgih letih, ko sem bil vključen v delo v javnem zdravju in zdravstvu, sem se srečal z veliko sprejemljivimi pa tudi nesprejemljivimi idejami, še posebej, ker se je moja karierna pot sprehajala od zdravnika, direktorja vladnega urada in direktorja ZZV in NIJZ, ob tem pa sem predvsem ostajal vedno samo zdravnik, zvest Hipokratovi zaprisegi, kar ni vedno lahko. 

V poslovnem svetu velja, da je vsaka ideja lahko pomembna, dragocena, zato nobene ne smeš takoj zavreči. Tako sem vajen že vsakršnih idej in dejanj vodstvenih kadrov v zdravstvu - vse do resornega ministra in do predsednika vlade. Brez idej ni napredka. Vendar pa me je kljub vsemu neprijetno presenetil zapis, ideja Branka Gabrovca, mojega generalnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki se je nedavno tega pojavila v elektronski pošti vseh zaposlenih na NIJZ in je bila tudi namenjen vsem zaposlenim. Dr. Ivan Eržen, strokovni direktor zavoda, je seveda soglašal s tem zapisom, sicer ne bi bil poslan iz urada direktorja. 

Dopis o portalu Žvižgač me je močno presenetil in postavil v čisto novo okolje, okolje tajnega nadzora nad zaposlenimi. V okolje najhujšega nadzora, ko ljudje nadzirajo drug drugega in ko jih k temu povabi sama avtoriteta - generalni direktor zavoda. Spomnil sem se na šalo o slovenskem bazenu v peklu, kjer ni postavljenega stražarja, da bi določal, kdaj se morajo Slovenci potopiti, ker Slovenci tako ali tako kar drug drugega nenehoma potapljajo ...

Branko Gabrovec ideološko pripada stranki Socialnih demokratov (SD) in vodi strankino strokovno skupino za zdravje. SD ga je delegirala tudi v Strateški svet za zdravstvo, ki jo vodi predsednik vlade Robert Golob. Že dolgo poznam veliko socialnih demokratov in Brankovo sporočilo me je presenetilo, to nikakor ni bila ideja, ki bi promovirali ravno socialni demokrati. To ni poteza, ki bi jo izvajali socialni demokrati, ker je zoper njihove osnovne vrednote. Socialni demokrati so namreč znani po tem, da - vsaj na papirju - podpirajo delavski razred. V svojem dokumentu so zapisali takole:

"Smo znani kot stranka, ki je uveljavila delavske pravice, pravice žensk, polno volilno in politično emancipacijo, javno ter dostopno izobraževanje in zdravstvo."

Iz tega zapisa bi bilo moč razumeti, da zelo podpirajo delavstvo. Nikjer pa nič o nadzoru. V istem dokumentu še dodajo: "Zgodovinsko poslanstvo socialne demokracije je spreminjanje družbe v skladu z vrednotami svobode, solidarnosti, pravičnosti, miru in človekovih pravic, da dosežemo svoj ideal: idejo o družbi, ki daje možnosti in koristi vsem ljudem."

Pomembne pa so tudi dodatne besede, napisane na straneh SD: "Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno smo na strani ljudi."

No, visoki funkcionar SD Branko Gabrovec, ki je hkrati tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, nam je zaposlenim po elektronski pošti poslal naslednje sporočilo:

"Na NIJZ smo vzpostavili nov portal Žvižgač, ki je namenjen anonimnemu razkritju domnevnih kršitev in nepoštenih, neetičnih, diskriminatornih, neprimernih ali nelegalnih dejavnosti, ki se pojavljajo na NIJZ. Portal je vzpostavljen tako, da ne beleži nobenega podatka, s katerim bi bilo mogoče izslediti pošiljatelja sporočila. Dostop in podrobnejša navodila se nahajajo na: Anonimna prijava nezaželenih tveganj in dogodkov zaposlenih na delovnem mestu (ŽVIŽGAČ)."

Pri tem ni bila priložena obrazložitev, na podlagi katerega zakona ali pravilnika se Žvižgač lahko uvede v zavod taka oblika nadzora nad zaposlenimi. Torej lahko sumimo, da gre za ukrep brez ustrezne zakonske osnove?

Portal Žvižgač namensko vabi sodelavce, da tajno prijavljajo in tajno ovajajo svoje sodelavce, kar nikakor ni in ne more biti vrednota ocialnih demokratov niti Slovencev, razen če je prišlo v zadnjem času do velikih sprememb v SD. Seveda tajno ovajanje sodelavcev tudi ne more biti vrednota zaposlenih na NIJZ, ker je proti kodeksom etike zdravstvenih delavcev, zdravnikov itd. … V zdravstvenih ustanovah veljajo kodeksi etike, ki so dovolj visoka zaščita pred tovrstnimi dejanji, zaradi katerih direktor uvaja tajno ovajanje zaposlenih s strani zaposlenih, le uporabiti jih je potrebno.

V trenutku sem se počutil kot ovaduh, saj se po tem sistemu lahko tako počutimo vsi zaposleni na NIJZ, hkrati pa smo tudi tisti, ki so na prošnjo direktorja lahko ovajani od sodelavcev in pri tem sploh ne moremo vedeti, kdo nas je ovadil. Potem bi se morali zagovarjati za stvari, ki morda sploh niso realne in so plod spletk, ki jih je pospešilo samo vodstvo tega zavoda s svojimi navodili in povabilom, da se med seboj ovajamo.

+++

Potreboval sem kar nekaj dni, da sem nekako končno razumel, kaj se dogaja. Meni se je zdel direktorjev dopis takoj odvraten, pojavil se mi je tisti čuden občutek, da nekaj ni prav, ki te potem požene, da globlje pregledaš, kaj je narobe. Nekaj je bilo v tem dopisu, ki je udarilo po osnovnih pravicah vsakega človeka. Nekaj, kar me je v trenutku zabolelo in mi reklo: Konec je zaupanja, vse, kar si delal na tem leta in leta, je sedaj izgubljeno.

Potem sem čakal, verjetno brez upanja, da se bo kdo dvignil in rekel, tole pa ni dobro za naš zdravstveni zavod, ki se ukvarja z javnim zdravjem. Med ljudi se je naselil strah, ta ima pa veliko moč. In vsi so obmoknili.

Čakal sem, da se bo kdo oglasil. Da bo kdo protestiral. Da bo rekel, da to ni prav. Pa sem čakal zaman. Nato sem izvedel, da se na računalnike daje nova oprema, ki bo omogočila tajno prijavljanje sodelavcev. Zato sem se odločil, da o tem nekaj napišem na portalu+ in tako omogočim javnosti, da uvidi, kdo dejansko vodi NIJZ.

Ni dobro tudi ne zato, ker je tak pristop do ljudi duševno obremenjujoč in jih spravlja v duševne stiske. A se ni oglasila niti skupina, ki dela na NIJZ na duševnem zdravju. Čakal sem, da bo to sramoto obravnaval Svet zavoda, pa tudi tega nisem dočakal, čeravno je predsednik zavoda pravnik. Še najbolj sem računal na sindikate, pa tudi ti še niso podali svojega mnenja. Čudil sem se, kako je pravna služba NIJZ dovolila, da se kaj takega zgodi. Kot direktor bi tak poseg v pravice delavcev, če bi že razmišljal o njem, prav gotovo dal predhodno v presojo sindikatu in Fidesu, ki tega po izjavi njegove predsednice, ni dobil v presojo. Fides pripravlja ustrezen odgovor vodstvu NIJZ.

Čakal sem, da bo prišlo pismo, v katerem se bo direktor Gabrovec končno opravičil zaposlenim in se nekako izvlekel, češ da šlo za nepremišljeno napako in našel nek razumen razlog, kot takšni gospodje to znajo. Pa sem čakal zaman. Nato sem izvedel, da se na računalnike daje nova oprema, ki bo omogočila tajno prijavljanje sodelavcev. Zato sem se odločil, da o tem zapišem nekaj besed na portalu+ in tako omogočim javnosti, da uvidi, kdo dejansko vodi NIJZ.

Najprej se vprašaš, zakaj je bilo kaj takega sploh potrebno narediti na NIJZ. Zakaj je direktor Gabrovec neke noči ali nekega dne globoko v sebi začutil potrebo po tem, da nas pozove, da začnemo tajno spremljati svoje sodelavce in jih tajno ovajati preko sofisticiranega digitalnega sistema, ki zagotavlja anonimnost prijavitelja? Ali naš NIJZ res izstopa po raznih grdobijah in nečednostih, kot so nepoštenost, neetičnost, diskriminirana dejanja, nelegalne dejavnosti in zato nujno rabimo tak portal, kjer bi se pokazale vse grdobije zaposlenih?

In takrat nisem mogel več mimo zapisa Igorja Omerze, ki opisuje delo Udbe: Metode, ki jih je Udba uporabljala, so obsegale nameščanje ovaduhov, ki so se pojavili kot sodelavci ali prijatelji. In ti so o tistem, ki so ga spremljali, sproti poročali nadrejenim.

Pa vas vprašam: Ali ni tole, kar nam je pripravil generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec, le podobno metodam Udbe ali pa je celo resen posnetek njenih delovnih metod - s to razliko, da je sedaj to veliko bolj sofisticirano s pomočjo digitalizacije procesa, ki ga vseskozi poudarjata minister za zdravje in njegov predsednik vlade?

Ali moramo res ustvarjati družbo nezaupanja in strahu, da bomo imeli stalno občutek, da nekdo tajno spremlja tvoje grehe, realne ali izmišljene? Obema direktorjema - generalnemu in strokovnemu -  se za tovrstno digitalizacijo zelo lepo zahvaljujem in ju prosim, da tovrstno digitalizacijo v imenu demokracije spravita za vedno iz NIJZ in se posvetita bolj pomembnim digitalizacijskim procesom v hiši.

+++

Po uvedenem sistemu tajnega prijavljanja bo lahko vsak pisal o meni, kar bo hotel, in seveda tudi jaz o njem. Saj bova oba to počela anonimno in on ali ona za mojo diskreditacijo ne bo odgovarjal(a). Udba je imela vsaj znanega poročevalca, v tem sistemu je poročevalec anonimen. Udba je vsaj vedela, kdo te je prijavil, tu ne bo niti možno odkriti prijavitelja, če seveda verjamemo direktorju. Ampak takim ljudem, kot je naš direktor, najbrž ni varno verjeti. Janez Milčinski, profesor sodne medicine, nas je učil, da ko človek preseže določene vrednote, ki ga ovirajo, da bi delal grdobije, so mu pota pri delanju grdobij odprta, ker ga ne ovira več njegova lastna vest. Torej: kako se bom sam zagovarjal, kdo me bo, kdo nas bo zaščitil pred anonimnimi pastmi na NIJZ?

Se opravičujem, da sem uporabil izraz tajno sledenje, toda kako naj imenujem tajno prijavljanje potencialnih kršiteljev pravil drugače kot tajno sledenje. Si lahko zamišljate, da vas lahko v zavodu vsak trenutek nekdo tajno prijavi na nek naslov, da nekaj ne delate prav? Kako se počutite v takem delovnem okolju, v katerem sta slejkoprej glavni pravili Bodi tiho in ne komuniciraj! (saj je vsaka komunikacija in celo nekomunikacija lahko za vas usodna) in predvsem Ovajaj!?! 

Očitno se pri nas na NIJZ premikamo po časovni premici nazaj v preteklost, ko so se starejši po tihem pogovarjali in nam otrokom, niso pustili, da bi jih poslušali. Da, v tistih časih so otroci prijavljali starše in starši otroke, možje žene in žene može, da ne govorimo o sodelavcih, če so delali kaj narobe. Potem je pa Udba odločala, kaj bo z njimi. In tako so morali naši intelektualci, kot denimo Jože Pučnik prebežati na tuje, a tudi tam jih je lahko tajna roka policije našla. Ali smo tik pred tem, da se zgodovina ponovi, ker se Slovenci, kot je že znano iz zgodovine, slabo ali nič ne naučimo?

Težko je delati v kolektivu, kjer ne veš, kaj bo sodelavec grdega napisal o tebi na tajni portal, kjer se stalno bojiš, da se boš moral zagovarjati za stvari, ki si jih morda naredil, pa tudi za tiste, ki jih nisi. Ta stalni strah, v katerem živiš, je veliko breme za posameznika in daleč od Golobove svobode, ki jo tako rad omenja.

Kajti, če je res anonimna prijava je to mega za ljudi, ki radi obrekujejo in ki jih nikoli ne zmanjka. Vzdušje v takem kolektivu ne more biti dobro. In edina pot ki je prava je, da iz njega čim prej odideš. Ustvarjalno vzdušje, ki mora biti prisotno v raziskovalni organizaciji, čez noč izgine. Zamenja pa ga strah zaposlenih, ki ostajajo. 

Kar je pa najbolj čudno, je to, da naj bi ta portal zaščitil žvižgača, ko še niti ni žvižgač, in v neugoden položaj postavljal vse zaposlene. Rekli bi lahko, da gre glede na to, kako je po zapisih delovala Udba, za dober ponaredek njenega delovanja in za slabo zaščito žvižgačev. Gre za ponesrečeni poizkus, ki bi moral čim prej oditi iz NIJZ, preden naredi preveč škode v kolektivu.

+++

Upam, da bo projekt Žvižgač obravnaval tudi Svet zavoda, ki je sicer v tistem delu, ki ga imenuje vlada, sestavljen iz članov stranke SD, ki so obenem tudi člani strokovnega sveta za zdravje v SD. Upam, da bodo vsaj člani SD v Svetu zavoda dovolj pametni, da bodo v skladu z svojimi političnimi vrednotami zahtevali od direktorja, ki je njihov strankarski kolega, da se takoj neha igrati vohunske igre, da ne govorim o ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, kateremu bi se morala prižgati rdeča luč in ki bi moral takoj ukrepati (čeprav močno dvomim, da bo). 

Če bom napaden, se bom počutil kot žvižgač, zato že sedaj na tem mestu javno prosim vse uradne institucije, da me ustrezno zaščitijo, ker to bo pa res napad na žvižgača, ki je razkril nesprejemljivo prakso vodstva NIJZ. 

Najbolj pa izstopa zloraba instituta žvižgač (whistleblower), ki je simbol visoko etičnega dejanja, pri nas na NIJZ pa se zlorablja za primitivno sledenje ljudem, tajno prijavljanje zaposlenih in za tajno ovajanje, kar so sama po sebi nizkotna, nemoralna dejanja. Pozivanje ljudi, naj ovajajo druge, je točno to, kar so v naših krajih delali ljudje med vojno in predvsem po vojni, iz tega pa so se rodili zločini.

V normalni državi bi moral za tako grobe posege v človekovo svobodo direktor podati odstop in se opravičiti ljudem. Pri nas tega pač ne pričakujem, ampak bi bil zadovoljen že s tem, če bo projekt Žvižgač ustavljen in ukinjen. Vsekakor so zdaj na potezi drugi, jaz sem svoje povedal. Naj se izjasnita generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec in nadrejeni minister za zdravje Loredan. Morda kakšno reče tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in še kdo, ki bi moral po uradni dolžnosti varovati človekovo zasebnost in imeti nadzor nad tajnimi postopki.

Res me zanima, kdo nas bo na NIJZ zaščitil pred lastnim generalnim direktorjem ...