Suzana Kos, novinarka Dela, o tem, da se v zakulisju vladajoče svobodnjaške stranke premierja Roberta Goloba vse bolj očitno kaže nezadovoljstvo 41-članske poslanske skupine, ki se je pred dnevi pokazalo ob navidezno neproblematičnem glasovanju za deklaracijo o ukrajinskem gladomoru. Trije poslanci Gibanja Svoboda namreč dokumenta niso podprli in so glasovali proti, nekaj pa se jih je pomenljivo vzdržalo, med njimi celo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Morda je slednja - podobno kot ženska verzija Rasputina po imenu Vesna Vuković - svojemu predsedniku vlade zamerila tudi to, da se je zasebno nekoliko distanciral, saj uživa v srečni zvezi z novo spremljevalko, ki je občasno tudi lobistka. Tu pa zahaja na parket, ki ga v kabinetu premierja obvladujeta Damir Crnčec in Vesna Vuković ... Kaj se bo iz tega izcimilo, bo jasno v prihodnjih mesecih. Bržkone pa nas čaka še zanimiv razplet na dvoru Sončnega kralja.

Robert Ličen, poslovnež, sociolog in direktor podjetniškega centra Pegasus,  na tviterju o skritih talentih slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba, ki bo v kratki, a izjemni politični karieri očitno doktoriral še drugič - tokrat iz preusmerjanja pozornosti. Doktor Golob postaja pravi spin doktor. Kdo bo na koncu plačal račun za vse to, je prav tako jasno. Davkoplačevalci. Toda slednjim se o tem še niti ne sanja. Važno je, da na oblasti niso janšisti. Pa naj stane, kar hoče.

Jevgenij Prigožin, lastnik najbolj razvpite zasebne vojske na svetu, poimenovane po Hitlerjevem najljubšem skladatelju Richardu Wagnerju, počasi izgublja potrpljenje. Potem ko ruska armada že mesece neuspešno poskuša zasesti Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer je skupina Wagner vseskozi zelo aktivna, je nekdanji Putinov kuhar zdaj dokončno obupal nad prislovično neučinkovitostjo ruske vojske oziroma njenimi logističnimi zmožnostmi. Kot pravi Prigožin, ki je zadnji video posnel kar med trupli svojih plačancev, bo zaradi kritičnega pomanjkanja streliva prisiljen umakniti večji del svojih sil iz Bahmuta. Da med Prigožinom in vrhom ruskih oboroženih sil že dlje časa vre, niso uspeli prikriti niti ruski režimski mediji. Šef plačancev očita obrambnemu ministru Šojguju in načelniku generalštaba Gerasimovu, da sta povsem neučinkovita, nesposobna debeluha, ki nimata nadzora nad dogajanjem na bojišču. Takšne težke besede utegnejo biti še kako resnične in vsaj Prigožinu ne moremo očitati, da v svojih izjavah ni iskren. Vprašanje pa je, kakšen učinek bodo imele kritike ruske vojske, saj s tem posredno napada tudi doslej nedotakljivega vrhovnega poveljnika Vladimirja Putina. Jevgenij Prigožin verjetno precej tvega, ko se spravlja na Šojguja in Gerasimova, razen če to počne po navodilih Putina, ki lahko vojno v Ukrajini kadarkoli tudi ustavi, odgovornost za neuspeh pa prevali na vodstvo vojske. Toda s tem tvega, da bodo Rusi v nekem trenutku poleg Šojgujeve in Gerasimovega glave zahtevali tudi njegovo - kajti Rusi so v svoji divji, krvavi zgodovini voditeljem odpuščali vse, le porazov ne. Putin, ki velja za poznavalca ruske zgodovine, se tega najbrž še kako zaveda.

Kaja Kallas, premierka Estonije, na tviterju o zadnjih napadih, ki jih je Putinov zločinski režim izvedel nad civilnimi cilji v Ukrajini. Kljub intenzivnosti napadov pa se počasi že kažejo povečane zmogljivosti ukrajinske zračne obrambe, ki je veliko večino manevrirnih raket in (iranskih) dronov uspela sestreliti oziroma uničiti. Ne glede na težave, ki jih imajo plačanci skupine Wagner in ruska vojska v Bahmutu, za katerega se borijo že deset mesecev, Putinova propagandna ofenziva na pojenjuje in v nekaterih državah, ki so formalno sicer zelo velike zagovornice in podpornice Ukrajine, dosega zaskrbljujoče razsežnosti. V Sloveniji je leglo ruskih trolov in plačanih komentatorjev na spletnem portalu nacionalne RTV, katere vodstvo noče nič slišati o ukrepih proti sovražnemu govoru, ki obvezno spremlja takorekoč vsak prispevek o vojni v Ukrajini na portalu www.rtvslo.si. Več kot 90% spletnih komentatorjev je namreč izrazito na strani Rusije in goreče podpirajo Putinov režim. Analiza pokaže, da so daleč najbolj aktivni med delovnim časom in da jih je za konec tedna precej manj aktivnih. Ali bi to lahko pomenilo, da je precejšen del tel "anonimnih vojnih hujskačev" v bistvu zaposlenih v javni upravi ali celo kar na sami nacionalki? Vse skupaj postaja še toliko bolj vznemirjivo, ker je pred kratkim zaradi sovražnega govora, antisemitizma in širjenja sovraštva do Judov in Izraela predsednici Nataši Pirc Musar pisal celo mednarodni direktor Centra Simona Wiesenthala. Po naših informacijah je raziskava tega uglednega inštituta pokazala, da je osrednji promotor antisemitizma in antijudovskega aktivizma na nacionalki kar eden izmed njenih zaposlenih (!). To pa pomeni, da gre za neposredno odgovornost vodstva te javne ustanove, ki doslej ni ukrepala. V množici protestov novinarskih sindikatov in aktivistov proti nemogočim razmeram na nacionalki zato upravičeno pričakujemo tudi obsodbo antisemitizma in sovražnega govora Putinovih trolov na nacionalkinem spletnem portalu, do česar prihaja (tudi) zato, ker vodstvo RTV Slovenija gleda stran in mirno dopušča, da se to dogaja. Očitno so bolj zaposleni z dnevno politiko in svojimi strankarskimi agendami?

Profesor Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice na tviterju o čudni praksi aktualnega predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, ki sprejema politike in vodilne funkcionarje sredi odločanja o izjemno občutljivi materiji (tj. noveli Zakona o RTV Slovenija). Dr. Zupančič opozarja, da takšno obnašanje ni le amaterizem, pač pa razkriva še nekaj hujšega: da večina trenutnih ustavnih sodnikov sploh nima pravega občutka glede vprašanja profesionalne sodniške nepristranskosti. To ni zgolj posledica erozije vstopnih kriterijev, ki so dejansko neprimerljivi s tistimi iz devetdesetih let, ko smo imeli na Beethovnovi res vrhunske pravne strokovnjake. Namesto tedanjih liberalno naravnanih sodnikov imamo namreč zdaj v sodniških togah kupico političnih aktivistov, pravi BMZ, ki sicer ni spregledal tistega, na kar smo na portalu+ že opozarjali: da se podira doktrina o ločitvi posameznih vej oblasti (checks & balances), ki je, kot je zapisal profesor Zupančič  "v samem temelju pravoznanstva in državoslovja" in ima za svoj namen preprečiti "prevlado na primer izvršilne veje oblasti nad sodno vejo oblasti". Natanko to pa se je z obiskom premierja Goloba na ustavnem sodišču in bratenjem z Accettom zdaj zgodilo - že drugič. Ledino je namreč pred nekaj tedni zorala že Vera Jourova, evropska komisarka, ki se na ustavno sodišče, kot je lacanovsko zatrjevala in sem smehljala zraven "ni prišla pogovarjat o zakonu o RTV Slovenija".

Janez Šušteršič, ekonomist, liberalec in nekdanji finančni minister, v kolumni na Siolu o fenomenu slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba, ki se obnaša kot nek poseben planet, za katerega veljajo povsem drugačna logična, matematična in fizikalna pravila kot pri nas na Zemlji. Predvsem ko gre za kontradiktorne izjave glede višjih davkov in drugih obremenitev davkoplačevalcev. Danes eno, jutri drugo. No, vcasih pa že čez nekaj ur. Ali kot pravijo dolgoletni sopotniki slovenske politike: Morda se bomo Goloba kmalu znebili, ne bomo pa zlepa pozabili njegove vlade ...

Dobran Božič, nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske, v pogovoru za Siol, o tem, zakaj Putinove imperialistične agresije na Ukrajino ni moč opravičiti z ničemer. Ob prvi obletnici napada na Ukrajino namreč ruski troli in pristaši lika in dela ruskega avtokrata poskušajo na vsak način relativizirati rusko krivdo za vojno in odgovornost prevaliti na "Zahod", zlasti Združene države in Evropsko unijo. Škandalozno in sramotno je, da je gonila sila proruskega lobija postal celo nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki s svojim omizjem poziva k miru, vendar tako, da bi Ukrajini prenehali pomagati z orožjem, zaradi česar bi se njen odpor hitro končal, to pa bi pomenilo zmago za Rusijo. Dobran Božič, ki je trenutno svetovalec obrambnega ministra Marjana Šarca, je prav tako opozoril na to, da je ključ do miru oziroma spoštovanja mednarodnega prava in resolucij OZN v rokah enega samega človeka. Vladimirja Putina.

Marjan Šarec, minister za obrambo, se v intervjuju za Siol razgovoril o bližajoči se obletnici ruske agresije na Ukrajino. Povedal je, da je sicer ocena ogroženosti Slovenija za zdaj nizka, vendar so na obrambnem ministrstvu dnevno tarča ruskih kibernetskih napadov. O vojni in miru pa je gospod Šarec nekaj povedal tudi v svojem stilu: "Varnost je osnovna dobrina. Lahko imaš lepo hišo in ne vem kaj še vse, a če imaš vrata odklenjena, bo nekdo prišel noter in ti to vse pobral, potem pa ne boš imel več nič."

Andrej Benedejčič, premierjev svetovalec za nacionalno varnost, na Odmevih o tem, kdo sta pravzaprav Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, formalno argentinska državljana, sicer pa ruska vohuna, ki sta več let neopaženo delovala v Ljubljani oziroma Sloveniji. Zastavlja se seveda vprašanje, ali so poleg njiju v Sloveniji živeli oziroma še prebivajo tudi drugi "speči vohuni". Če je odgovor pritrdilen, je naslednje vprašanje, koliko jih je in kdo so. Skratka, lov na Putinovo agenturo, ki se je več kot dvajset let mirno sprehajala po Sloveniji, od Ruske kapelice do Pirana, je končno odprt. 

Miha Mazzini, kolumnist, na Siolu o različnih razsežnostih fenomena Pahor, ki je vse življenje lezel samo navzgor, dosegel (doma) vse, kar se je doseči dalo, obenem pa ves čas dajal ljudstvu občutek, da nima nobene prave moči. "Najbolje je utelesil slovensko spravo v njenem banalnem pomenu, torej kot izogibanje odgovornosti: vsakemu damo po medaljo in smo spravljeni", pravi Mazzini, ki je Pahorjev Instagram definiral kot slovenske različico britanske kraljevske drame - a z bistveno razliko. "Če pri Angležih čakamo, kaj bo naslednjič groznega prišlo na plano, je pri Pahorju vse sladko in rožasto. Razlika med princem Harryjem in Pahorjem, recimo, je kot razlika med countryjem in narodno zabavno glasbo. V prvem se dogajajo same slabe stvari, pri naših narodnjakih pa je vse zgledno in poštirkano. Pahor nam je na Instagramu ustvarjal vpogled v sanjsko življenje."

Dr. Aleš Štrancar, direktor ajdovskega podjetja Sartorius BIA Separations, o ideji, ki se je zdaj spet pojavila glede občutno krajšega tedenskega delavnika. V koalicijski pogodbi je namreč ta možnost zapisana, vendar jo za zdaj podpira le stranka Levica, posebej njen predsednik Luka Mesec, ki je tudi minister za delo, družino in socialne zadeve v Golobovi vladi. Problem skoraj 30% odstotnega skrajšanja delovnega tedna (z obstoječih 42 na 30 ur) je namreč v tem, da je v določenih panogah povsem nepredstavljiv in bi prinesel še večje probleme za slovensko gospodarstvo, ki ni imuno pred nevarnostjo recesije v tem ali prihodnjem letu. Posebej bi 30 urni delavnik škodoval zasebnemu sektorju, o katerem pa, kot vemo, Levica tako ali tako nima dobrega mnenja, saj gre za kapitaliste, ki bi jih nesojeni predsednik Miha Kordiš z bajoneti nagnal v morje ...

Vladimir Putin je med vrsticami priznal, da se njegova posebna vojaška operacija, ki je normalnim ljudem znana tudi kot vojna, ne odvija po načrtih in da mu gre zadnje čase takorekoč vse narobe. Ideja o pravoslavnem božičnem premirju namreč ni namenjena ničemer drugemu kot prilizovanju domači javnosti, razjrajeni zaradi prikrivanja, laganja in zavajanja glede vojne v Ukrajini. Novoletno raketiranje Makijevke, ko je zaradi malomarnosti ruskega vojašnega poveljstva in pomanjkanja varnostnih ukrepov umrlo več sto ruskih rezervistov, utegne biti za Putina začetek konca. Rusi namreč odpustijo vse, le poraza ne. Putinova smola torej niso vojaški uspehi v smislu pobijanja ukrajinskih civilistov in nevojaških ciljev, kar mu utegne prinesti vabilo pred mednarodno kazensko sodišče, ampak porazi ruske vojske. Slabše ko bo šlo njegovi soldateski, nevarnejši bo Putin. Vojne v Ukrajini ne more več dobiti, vendar je tudi ne sme izgubiti ...