Komentar

V tretje gre rado? O slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta

Še nekaj mesecev je ostalo do glasovanja o slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za leti 2024-2025. Za mesto, ki pripada t.i. vzhodnoevropski skupini, se poteguje še Belorusija. Na prvi pogled je bitka dobljena, vendar je, opozarja naš komentator Božo Cerar, še prezgodaj, da bi odpirali šampanjce. Da bi Slovenija spet postala članica Varnostnega sveta, potrebuje v Generalni skupščini dvotretjinsko podporo predstavnikov držav članic, ki bodo prisotni v dvorani in ki bodo volili. To pa pomeni, da mora zanjo glasovati vsaj 129 od 193 držav, kolikor jih trenutno šteje članstvo svetovne organizacije. Po nekaterih informacijah je načelno podporo dosedaj obljubilo že skoraj 100 držav, kar z drugimi besedami pomeni, da bo morala Slovenija, če želi premagati Lukašenkovo diktaturo, na svojo stran pridobiti še približno štirideset članic iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, kar ne bo enostavno, saj gre za države, v katerih seveda intenzivno lobirata tudi Belorusija in njen ruski gospodar ...

14.02.2023 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Slovenia   OZN   Varnostni svet   članstvo   Belorusija   Generalna skupščina   Tanja Fajon   EU   Rusija   Evropa   Zahod   Azija   Kitajska   Afrika   Latinska Amerika

Če upoštevamo, da naj bi Slovenija doslej prepričala že nekaj manj kot 100 članic OZN, potem mora v prihodnjih mesecih na svojo stran pridobiti še približno 40 azijskih, afriških oziroma latinskoameriških držav. Kar pa ne bo enostavno delo, saj tam lobirajo tudi naši nasprotniki Belorusi oziroma Rusi ...

Do odločanja v Generalni skupščini OZN o naši kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za leti 2024-2025 je ostalo le še nekaj mesecev. Za mesto, ki pripada vzhodnoevropski skupini se poleg naše države poteguje še Belorusija. Tekma prehaja v ciljno ravnino. Pomemben bo finiš, v katerega je potrebno vložiti vse naše sile. Iz našega Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) veje optimizem. Pravzaprav je vel vse od vložitve kandidature, drugače, predpostavljam, se zanjo niti ne bi odločili. Naše možnosti naj bi bile po logiki stvari dobre, če ne odlične. Belorusija je vendarle le satelit Rusije. In ugled slednje v svetu je po njeni invaziji na sosednjo Ukrajino, s katero je poteptala Ustanovno listino OZN, močno upadel. O tem naj bi pričalo tudi 141 držav, ki so lani v Generalni skupščini podprle obsodbo ruske agresije. Slovenija je - na drugi strani - že od svojega nastanka vseskozi prisegala na svetost ustave svetovne organizacije in načela, ki jih ta vsebuje.

 

Ne poznam podrobnosti, koliko glasov podpore si je naša diplomacija že zagotovila. Upam, da veliko oziroma krepko čez sto. Svetoval pa bi proti prezgodnjemu odpiranju šampanjca. Izkušnja naše neuspele druge kandidature, kjer smo omagali v zadnjih metrih in nas je na volitvah leta 2012 premagal Azerbajdžan, nas uči, da je treba z vso močjo delovati do zadnjega dne oziroma zadnjega metra. Na dane obljube je treba vseskozi spominjati in si prizadevati za dodatne glasove podpore. Vsi obljubljeni se namreč na volilni dan nikoli ne uresničijo v celoti. Da bi Slovenija spet postala članica Varnostnega sveta, potrebuje v Generalni skupščini OZN dvotretjinsko podporo predstavnikov držav članic, ki bodo prisotni v dvorani in ki bodo volili. To pomeni, da mora biti deležna vsaj 129 glasov podpore od 193 držav, kolikor jih trenutno šteje članstvo svetovne organizacije.

 

Zakaj poziv k previdnosti in dodatnim naporom? Za izvolitev ne bodo zadostovali le glasovi članic Evropske unije in Združenih držav Amerike, kar se je nenazadnje izkazalo leta 2012. Odločali bodo glasovi iz Afrike - 54, Azije in Pacifika – 53 ter Latinske Amerike in Karibov - 26. In tu je potrebno opozoriti na dejstvo, da vse države globalnega juga nujno ne delijo pogledov Zahoda, naših pogledov na rusko početje. Vzroke in posledice vojne v Ukrajini si pogosto tolmačijo po svoje ali po razlagi Rusije ali njene tihe podpornice Kitajske. Rusija in Kitajska sta tudi stalni članici Varnostnega sveta in njuna avtoritarna režima za nekatere od azijskih, afriških ali latinskoameriških držav predstavljata vzgled, ne pa demokracije zahodnega tipa.

 

Cene hrane so še pred rusko invazijo na Ukrajino marsikje močno narasle. Ne samo zaradi suše in drugih vremenskih neprilik, ampak tudi zaradi pomanjkanja umetnih gnojil. Slednje med drugim tudi zaradi sankcij zoper režim beloruskega diktatorja Lukašenka, zaradi njegovega teptanja človekovih pravic in ponareditve volitev. Belorusija je namreč pomembna proizvajalka sestavin za izdelavo umetnih gnojil. Revne ali srednje razvite države globalnega juga so tudi precej kritične glede linije Zahoda, ki jo je ta zavzel po lanski ruski invaziji na Ukrajino. Razlogov za pomanjkanje žita, gnojil in visoke cene goriva ne pripisujejo imperialnim ambicijam ruskega predsednika, ampak zahodnim sankcijam, kar seveda ne odgovarja resnici.

 

Mimogrede, hrana in umetna gnojila niti niso predmet sankcij. Značilen je tudi primer ukrepanja članic OPEC, ki proizvodnje nafte niso povečale, da bi s tem nadomestile rusko in preprečile vratolomno povišanje cene. S trajanjem vojne se te percepcije pri nekaterih celo poglabljajo. Ruske aneksije vzhodnih provinc Ukrajine ni obsodila ne Kitajska, in tudi ne države kot so Indija, Kazahstan, Južna Afrika, Tajska in Vietnam. Tudi mnoge države, ki so to storile, kot na primer Brazilija, Indonezija in Mehika, pa še zdaleč ne delijo - ali pa vsaj ne v celoti - stališč EU. Večkrat je celo slišati mnenja o evropski obsedenosti z Ukrajino in o dvojnih merilih Zahoda, ki ni dvignil glasu ob agresijah drugje po svetu, ali se jih je v preteklosti celo sam lotil.

 

Povsem logično je torej, da je naša diplomacija ravno v teh državah v zadnjem letu močno povečala svojo prisotnost. Niso na mestu zbadanja zunanje ministrice Tanje Fajon ob njenih obiskih držav, kot so Argentina in Urugvaj, Alžirija in Angola, Kirgizistan in Uzbekistan, na sedežu Arabske lige v Kairu ali sedežu OZN v New Yorku. Češ, da gre za države, ki so daleč od jedrne Evrope, ki jo ministrica tako pogosto omenja. Mimogrede, o tem ne najbolj posrečenem izrazu, njegovi uporabi drugje v EU, vsebini in pripadnosti bi se dalo razpravljati, vendar sedaj ni čas za to. Strniti moramo vrste in državam, katerih glasove potrebujemo, Slovenijo, našo kandidaturo in naša stališča ter razmišljanja ustrezno predstaviti. In pri tem braniti Ustanovno listino OZN, razblinjati dvome teh držav glede stališč EU o ruski agresiji in izpostaviti našo oziroma pomoč EU tem delom sveta. Bodisi v obliki humanitarne in razvojne pomoči (k slednji EU v svetu prispeva največ), bodisi v obliki EU investicij v njihovo infrastrukturo v okviru t.i.  pobude Global Gateway.

 

Nekaj tega se da narediti iz in v Ljubljani, še več v njihovih prestolnicah - in to ne le na uradniškem, ampak tudi ali predvsem na političnem nivoju. Ta ne zajema le vrh MZEZ, ampak tudi predsednika vlade in predsednico države. Tovrstnih obiskov je bilo v minulih mesecih, še posebej potem, ko je pandemija covida popustila, prej premalo kot preveč. Škoda, ker v  te aktivnosti nismo bolj ali sploh pritegnili bivša predsednika Pahorja in dr. Türka in ne nazadnje opozicijo, kot to počnejo mnoge druge države. Nekaj kontaktov je gotovo še ostalo od našega predsedovanja Svetu EU in takratnih srečanj na vrhu oziroma ministrskih zasedanj kot na primer z Zahodnim Balkanom, z Afriško Unijo ali južnim Sredozemljem.

 

Kandidira Slovenija. Gre za skupni projekt, ki ga je zastavila prejšnja in ki naj bi ga uresničila sedanja vlada. V dobro Slovenije, njene prepoznavnosti v svetu in njenega večjega prispevka k urejanju perečih svetovnih zadev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
12
26.03.2023 21:45
Mogoče je dohodninska zakonodaja za ministra za finance res nepregledna, kar je tudi razumeti, saj minister za finance ni ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
19
25.03.2023 23:00
Ob silnem medijskem razkritju domnevno nepravilnega ravnanja nevrokirurga dr. Romana Bošnjaka čakam novinarje, da pogledajo ... Več.
Piše: Milan Krek
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
14
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
11
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.037
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.926
03/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.282
04/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.174
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.321
06/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 706
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 904
08/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.216
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 504
10/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.922