Po enem letu se je končno na televizijske ekrane vrnila priljubljena oddaja Globus. Tokrat je bila v celoti posvečena javnemu zdravstvu v Evropski uniji, torej ob pravem času glede na naše razmere. Uvodoma je bilo povedano, da je zdravstvo v EU po državah načeloma v manjši ali večji krizi. Izjema so severne dežele, na katere pa je potrebno pogledati v nekoliko širšem družbenem kontekstu, saj so Skandinavci že pred časom prešli v obdobje postneoliberalizma, čemur so sledile napredne spremembe tudi v zdravstvu. 

Na drugi strani pa je Slovenija še vedno v polnem zagonu neoliberalizma, ki bo prisoten vsaj še nekaj let, kar ni težko prepoznati v vsakodnevnem življenju. In tako je v neoliberalnem razvoju tudi zdravstvo. V tem trenutku je v zdravstvu v ozadju predvsem neoliberalni boj vlade za preko 4 milijarde denarja v ostarelem sistemu ZZZS, ki ga trenutno obvladuje skupščina ZZZS in ne vlada - in to je dejansko eden od akutnih problemov ministra Danijela Bešiča Loredana, ki išče poti, kako bi prišel do tega denarja in bi se nadzor nad denarjem tako selil na nivo vlade, torej v politiko, in bi zdravstvo končno dobilo neoliberalne konture.

Zato so sanje, da bo minister Bešič tudi v Sloveniji, kjer vlada še močan neoliberalizem s primesjo socializma, korenito spremenil zdravstveni sistem v postneoliberalen model, zgolj sanje; minister pač mora najprej vzpostaviti neoliberalni sistem zdravstva, pa če hoče ali ne. Sanje o modelu zdravstva po severnih deželah se bodo tako zelo hitro razblinile. Žal pa bo Bešič s prehitrim pretresom zdravstvenega sistema v Sloveniji verjetno za seboj pustil razvaline v zdravstvu, kot je za seboj pustil razvaline potres v Turčiji in Siriji in jih bo potrebno sanirati na dolgi rok.

+++

A pojdimo nazaj k oddaji Globus. Svet okoli nas je potrebno poznati in razumeti, je uvodoma pojasnil voditelj oddaje. Drži in to bi si morala zapomniti tudi vlada, ponavljati večkrat dnevno, da ministri in premier ne pozabijo in ne delajo napak zaradi nepoznavanja in nerazumevanja sveta okoli njih. Žal pa iz tega ne bo nič, ker naša politika še ni doumela te preproste resnice in še vedno nasilno spreminja svoje okolje z grobimi menjavami svetov zavodov in direktorjev zavodov, namesto da bi skrbno sledila družbenim spremembam in nanje prilagajala tudi zdravstvo, da bi bilo sposobno preživeti v neoliberalizmu. Da bi ministri nadaljevali delo svojih predhodnikov.

"Ali minister za zdravje sploh lahko realizira svoj cilj, imeti sistem brez čakalnih vrst (ali vsaj zelo kratke čakalne vrste)? Bojim se da ne, kajti čakalne vrste so gonilo trga in profita v slovenskem neoliberalnem zdravstvu."

Sedanja kriza je ravno posledica neprilagajanja zdravstva na družbene spremembe, ki so se v zadnjih trideset letih zelo občutile v Sloveniji, zdravstveni sistem pa je ostal več ali manj isti v postsocialistični miselnosti. Naši politiki ali močno prehitevajo čas in delajo občasno revolucijo z izrednimi zakoni, ki začasno vse sfižijo, ali pa sploh nič ne spreminjajo. Naša politika je pozabila iskati soglasja ljudi za spremembe (čeravno to obljublja v predvolilnem času) in trmasto vztraja na svojih idejah, od katerih je nekatere že davno povozil čas. Ne pripravijo pa ustrezno družbenega okolja za nove ideje, ki se tako ne morejo vrasti v družbo. Da je temu tako, lahko vidimo, da se celo tiste t.i. nevladne organizacije, preko katerih je koalicija prišla na oblast, počasi distancirajo od odločitev sedanje vlade (dober primer je Dušan Keber).

Naši politiki praviloma razumejo razmere v zdravstvu kot katastrofo in priliko za obtoževanje predhodne vlade, ne pa kot izziv. Razumejo jih kot poligon za medsebojne politične boje. Zdravstveni delavci pa po vsej Evropi od politike zahtevajo nove rešitve, ki bodo primeren odgovor na starajočo se družbo, družbo novih zdravstvenih potreb, ki potrebuje vse več zdravstvenih storitev. Politiki pri nas med seboj tekmujejo v idejah, noben pa ne pokaže niti malo pripravljenosti, da bi s skupnimi močmi uredili razmere v zdravstvu, da bi ideje in ljudi poenotili.

Nič novega, take igre smo se šli tudi v času kovida.

Verjetno se še spomnite, kako je minister za zdravje sanjal o tem, da prenese model upravljanja zdravstva iz Estonije in Finske, ker da imajo tam baje vse veliko bolje narejeno kot pri nas, dokler ga predsednik vlade ni umaknil z vodenja zdravstvene reforme. Pazite, Finska, ki je uvedla nov sistem šele 1.1.2023, previdno komentira, da se bodo rezultati sprememb šele pokazali, naš minister pa ta sistem hvali kot suho zlato. Kaj naj si mislim o takšnem ministru? Nevaren je za Slovenijo, ker nima kritične distance do finske družbene novosti, ki so jo Finci šele začeli implementirali pred manj kot dvema mesecema.

Oddaja Globus prikaže probleme na Finskem, ki so v nekem delu neverjetno podobni našim. Na osnovnem zdravstvu primanjkuje osebja. Samo 30 % pacientov ima na Finskem osebnega zdravnika. Bolniški stalež do treh dni lahko odobri delodajalec. To smo mi že imeli med epidemijo, pa smo kasneje ta pristop - ne vem, zakaj, morda samo zato, ker so ga vpeljali v času Janše? - tudi ukinili. Ne boste verjeli, tudi Finci poznajo čakalne vrste. Akutni zdravstveni problem v osnovnem zdravstvu rešijo Finci takoj, za ostale storitve v osnovnem zdravstvu pa se že na osnovnem nivoju čaka do osem tednov. 

Zdravstveni sistem se na Finskem financira iz proračuna in je podvržen politiki in medletnim nihanjem proračuna, ki lahko preko financiranja pomembno vpliva na zdravstvo. Naša zavarovalnica ZZZS pa zbira denar s prostovoljnimi prispevki posameznikov in podjetij. Končna odločitev je sicer vladna, a vse se kreira na skupščini ZZZS. Za 5,5 milijona prebivalcev porabijo Finci 22,3 milijarde sredstev. Slovenija za 2 milijona ljudi porabi okoli 4,5 milijarde evrov. Torej je njihov sistem na posameznika krepko dražji kot slovenski. In reformo so na Finskem pripravljali od leta 2005, torej kar 18 let. Naš minister pa bi z njo opravil v enem letu, sedaj pa je premaknil ta rok na 2 leti. No, prepričan sem, da tega v dveh letih ne bo opravil. V reformi so Finci vzpostavili regije, tako kot smo jih mi imeli že leta 1985, pa smo jih kasneje zaradi slabosti opustili. Torej so šli v sistem, ki smo ga mi že preživeli, naš minister pa bi vseeno kar kopiral finsko reformo.

Mimogrede, četrtino zdravstvenih storitev na finskem ustvarijo zasebniki.

Zakaj gospod Miha Kordiš, poslanec Levice, ne dvigne glasu ob vsem tem? Je komoditeta vladanja tako prijetna, da je noče izgubiti? Obljube, ki jih je ta stranka dala volivcem, bodo čez noč propadle, če uspe ministru prenesti finski model. Tam lahko zdravniki delajo v javnih in zasebnih ustanovah hkrati. Imajo množico t.i. dvoživk, gospod Kordiš in Levica pa nič ...

+++

V Španiji je javno zdravstvo zaradi dolgih čakalnih dob zatajilo in ljudje iščejo pomoč pri zasebnikih. Na pomoč je moral vstopiti zasebni sektor. Če vprašate mene, bo takšna tudi naša prihodnost pod Bešičem. S sanacijo javnega zdravstva pod tem ministrom ne bo nič, pomagati si bomo morali z zasebniki in še veseli bomo, če jih bomo imeli. In prav ima Dušan Keber, ker opozarja ljudi pred divjo privatizacijo v zdravstvu, čeravno nam bo na koncu ostala samo še ta.  

Direktor evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike Josep Figuearas je povedal, da je dobra primarna raven zdravstvenega varstva odločilna. Ne vem, če je to jasno našim politikom. Povedal je, da so najboljši sistemi javnega zdravja v Sloveniji, na Nizozemskem in še v nekaj državah. Finske in Estonije ni omenil. Naš minister tega seveda ne ve, čeravno je minister. Če bi vedel, ne bi iskal rešitev na Finskem in v Estoniji, kjer niso med najboljšimi. 

Kaj se je moralo zgoditi v ministrovi glavi, da tako razmišlja? Kateri lobiji ga silijo v to smer? Še več, naša soseda Avstrija se je pri reformi zdravstvenega sistema oprla na naš sistem in iz njega povzela dobre stvari. 

Čakalne vrste v zdravstvu so še vedno velik problem, čeprav je minister že davno tega ravno za ta problem namenil dodatnih 200 milijonov evrov. Kot sem tedaj zapisal, jih je namenil brez temeljitega premisleka in ne da bi vzpostavil vzporedno tudi raziskovalno delo na tem področju. Minister je zaslužen za sprejetje izredne zakonodaje, s katero naj bi skrajšal vrste, a vse kaže, da se njegovi datumi, ko bo to realiziral, odmikajo v daljno prihodnost. Najprej nam je poleti obljubljal, da bo to uredil do začetka septembra, saj ima načrt (sem ga osebno videl), nato do polovice septembra, nato do konca septembra 2022, in ker mu to ni uspelo ,je bil naslednji datum 1.1.2023, ko spet nismo dosegli skrajšanja čakalnih dob, četudi je minister neposredno posegal v sistem nastajanja čakalnih dob, brisal čakajoče itd.. V medijih je bila 20. januarja 2023 objavljena ministrova izjava, da se čakalne dobe podaljšujejo zaradi neurejenosti zdravstvenega sistema. Število oseb brez osebnega zdravnika raste, kumulativni poslovni izid bolnišnic je slab, plačni sistem je pod stalnim pritiskom (Reporter). Minister Bešič, tole je vse skupaj slabo, vi pa se nimate s čim pohvaliti v devetem mesecu vladanja. Če je torej po vašem sistem neurejen, me zanima, kje so potem vaši popravki sistema?

Minister, vaša koalicijska partnerica SD vas čaka, da bo končno čakalna doba 30 dni, kot so pred volitvami obljubili volivcem. Branko Gabrovec, odgovoren za zdravstveni sistem v tej stranki, ne more biti ravno zadovoljen z vašim delom. Predlagam vam, da je naslednji datum 1.1.2024, in potem vaš klasični datum, ko ga potegnete iz rokava, ko veste, da ne boste uspeli: to je 1.1.2026. A kot vas poznam, boste vmes postavili še nekaj rokov - in ste jih tudi res. Eden je marec 2023. Eden od problemov sedanjega ministra so torej vedno nove, neuresničljive obljube, njemu pa nos vse hitreje raste. Tako kot Lažnivemu Kljukcu.

"Če ni čakalnih vrst, tudi ni trga niti profita, kar je eden ključnih neoliberalističnih elementov slovenskega zdravstva, ki omogoča razvoj privatnega sektorja in trga v zdravstvu."

Ali minister sploh lahko realizira svoj cilj, tj. sistem brez čakalnih vrst (ali vsaj z zelo kratkimi čakalnimi vrstami)? Bojim se da ne, kajti čakalne vrste so gonilo trga in profita v slovenskem neoliberalnem zdravstvu. In tudi število ljudi brez osebnega zdravnika je gonilo nastanka trga zdravstvenih storitev in prilike za privatizacijo in razvoj neoliberalizma v zdravstvu. Če ni čakalnih vrst, tudi ni trga niti profita, kar je eden ključnih neoliberalističnih elementov slovenskega zdravstva, ki omogoča razvoj privatnega sektorja in trga v zdravstvu. Iz čakalnih vrst ostale zavarovalnice kujejo dobičke. Ali je torej sploh mogoče ukiniti čakalne vrste, če pa jih neoliberalistični sistem nujno potrebuje za svoj razvoj? Tako je državnih 200 milijonov pravzaprav vložek v razvoj privatnega sektorja v neoliberalnem zdravstvu ter v profit zasebnikov in zavodov. Torej kot tak nepotreben. Lahko bi tudi rekli stran vržen denar, kajti če bi sprostili zasebnike, bi dosegli verjetno boljši rezultat kot s temi 200 milijoni dodatnih sredstev. Vzpostavlja se neoliberalni zdravstveni trg, pa če hočemo ali ne; namesto, da bi ga regulirali, se borimo proti njemu in zapravljamo denar za nepomembne stvari.

Ministrove izjave za Reporter so enkratne: "Kljub temu, da številke kažejo, da se kader v zdravstvu povečuje, ima Slovenija težave s kadri; zdravnikov je manj od povprečja EU, sester več, pri čemer pa se je število srednjih medicinskih sester zmanjšalo, število diplomiranih pa povečalo."

Joj, joj minister, seveda je srednjih medicinskih sester manj, ker so šle v dodatno izobraževanje in diplomirale. Kader se povečuje, vi pa imate še vedno probleme, ker drugače ne more biti. V vodenju sistemov velja naslednje zaporedje: Najprej je posnetek stanja, potem izdelava strategije, kjer opredeliš prioritete, potem pa sledi organizacija področja za dosego ciljev in potem kadrovska shema, ki seveda sledi prioritetam. Kako pa vi razporejate kader, minister, če nimate strategije? Vi tega ne potrebujete, vi boste naredili reorganizacijo zdravstva brez postopka s pomočjo anarhije in na hitro. Ljubi Bog, kako vas sploh še gleda predsednik vlade?

Kajti to so osnove vodenja, vi pa kar mimo njih. Minister, nimate strategije, zato tudi obstoječega kadra ne morete razporediti v skladu s strategijo. Tako boste imeli večno problem s pomanjkanjem kadra in denarja, nikoli ju ne bo dovolj, ker nikoli ne boste vedeli, koliko kadra za katero področje sploh potrebujete.

Potem pa je še organizacija in vodenje kadra, kar vam tudi ne gre, to se dobro vidi iz negativnega poslovanja bolnišnic, ki so vam neposredno podrejene. Ugotavljate, da so bolnišnice vedno v minusu, če država ne poseže z denarjem iz proračuna, kar ni čisto res, saj posamezne bolnišnice dobro poslujejo. To spet diši po opravičilu tem bolnišnicam. Dragi opravičevalec, če boste takole nadaljevali, se boste samo še opravičevali. In glede na to, da ste zaradi slabega poslovanja zamenjali skoraj vse svete zavodov s svojimi ljudmi v bolnišnicah in postavili svoje direktorje, bi morale sedaj te bolnišnice poslovati odlično, mar ne? Torej niste postavili pravih ljudi, ki bi znali obvladovati finančne pasti v bolnišnicah, zato ste seveda soodgovorni za negativno poslovanje teh bolnišnic. Me pa ne skrbi, da ni bi z denarjem iz proračuna rešili svojih ljudi.

Moti vas, da so vsi ostali deležniki - lekarne, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi - v plusu. Tu je ponovno veliko neznanja, kajti ostali zavodi imajo tudi veliko tržnih programov, ki so neposredno plačljivi, da ne govorim o lekarnah. Zdravstveni dom Koper je tako v letu 2020 pridobil 6,5 % sredstev s tržno dejavnostjo. Kot vas že dolgo časa opozarjam, je vaš problem predvsem ta, da poznate dobro ortopedijo, o ostalih področjih pa veste zelo zelo malo, kar vsekakor ni dobro za ministra za zdravje.

Zaradi tega se z zdravstvenim sistemom poigravate brezskrbno kot otrok s svojo igračo.

Tretji predpogoj pa je po ministrovih besedah strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po estonskem modelu. Prenovljeni zavod naj bi postal središčna točka slovenskega zdravstvenega sistema z pridihom estonskega, torej ne bo več slovenska točka. Sistem bo digitaliziran in transparenten. Kot da sedanji slovenski sistem ni transparenten in digitaliziran. Na tem področju je minister napovedal novo zakonodajo v dveh mesecih, kar je samo po sebi noro, a kaj moremo, če pa ima minister vedno prav.

"Minister Bešič, čez manj kot mesec dni vas bom vprašal, če je zakonodaja sprejeta, in verjemite mi, da ne bo sprejeta. In spet se boste morali opravičevati. Vaše opravičevanje je postalo že vaš slog ministrovanja, postali ste kronični opravičevalec."

Minister, čez manj kot mesec dni vas bom vprašal, če je zakonodaja sprejeta (en mesec je že minil), in verjemite mi, da ne bo sprejeta. In spet se boste morali opravičevati. Vaše opravičevanje je postalo že vaš slog ministrovanja, postali ste kronični opravičevalec. Tako velik in pomemben sistem kot je ZZZS, potrebuje najprej analizo stanja in šele potem tudi spremembe, ki jih nakaže analiza. Proces se šteje v letih in ne v mesecih. Vi seveda spet na polno po ZZZS in potem plonkanje manj razvitega zdravstvenega sistema iz Estonije, ko bo šlo vse narobe, se boste skrili pod krilo predsednika vlade, potisnili glavo ven in se opravičevali. Že videno. Nič novega. Čudim se, da vam Robert Golob to dovoli. 

Kar pa je skoraj neverjetno, je to, da je minister na skupščini ZZZS jasno odrezal ta zavod od nastajanja novega sistema in jim obljubil, da jih bo povabil v skupino šele tedaj, ko se bodo dokončno odločili na vladni skupini, kakšen sistem bomo uvedli v Sloveniji. Do tedaj je izključil ZZZS iz dialoga o prihodnosti zdravstvenega zavarovanja!?

Minister je javno zatrdil, da ni pregleda nad pretokom denarja v ZZZS. Zato je bila tudi sklicana izredna seja skupščine ZZZS, da minister pojasni, kaj je s tem hotel povedati. Na skupščini ZZZS se je minister - ne boste verjeli -, namesto, da bi z argumenti povedal, kaj ga moti in zakaj je izjavil, kar je izjavil, zopet opravičeval, da so na ZZZS napačno razumeli njegove obtožbe. 

Če mislite, da ne vemo, zakaj spreminjate strukturo ZZZS, se motite; toliko denarja, kot ga je na ZZZS, je seveda velik izziv za politike. Nad tem denarjem trenutno še nimate neposredno svoje roke. Še vedno o tem odloča najprej skupščina ZZZS. Sedaj se začenja borba za ta kupček denarja, ki ga kot politiki ne morete čisto po svoje usmerjati, čeprav tudi sedaj na koncu o tem odločate na vladi. Ta denar ta hip še ni odvisen od politike. Če bo postal, bo seveda to zelo slabo. Toda vaša neoliberalna težnja seveda hoče ta denar. Če bi kot minister nosili tudi materialno odgovornost za svoje odločitve, tega prav gotovo ne bi storili. Tako pa vas čaka samo politična odgovornost, zakaj bi se torej sekirali?

+++

Morebitne nepremišljene poteze ministra Bešiča bomo pač plačali bolniki, žal nekateri tudi z lastnimi življenji. Takole so zapisali v časniku Finance: Minister za zdravje in ZZZS še kar govorita drug mimo drugega; člani skupščine so od ministra pričakovali konkretne rešitve za zdravstveno reformo, a jih niso slišali.

Tole se je zgodilo v devetem mesecu vladanja, ne na začetku. Tole je kruta realnost časa, v katerem živimo in v katerem se Bešič igra z denarjem, ki edini omogoča delovanje zdravstvenega sistema, ohranjanje naših življenj in naše preživetje.