Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta jih konec januarja ponovno poudarila predsednica vlade Giorgia Meloni in minister za zunanje zadeve Antonio Tajani na konferenci v Trstu, posvečeni Zahodnemu Balkanu. Trst ni bil izbran po naključju, saj gre za mesto, ki predstavlja most med kulturami in kjer so se zbrali veleposlaniki, institucije in predstavniki italijanskega industrijskega sveta, ki so v tej regiji redni gostje ne glede na to, kam in kako piha (politični) veter.
Evropski svet je 6. decembra 2022 orisal jasno pot za pridružitev držav Zahodnega Balkana Evropski uniji; fazo, ki je še posebej v luči ruske invazije na Ukrajino ključnega pomena. Tako Rim kot Bruselj želita preprečiti, da bi se države pred vrati EU znašle pod okriljem Moskve, ali pa, še slabše, pod gospodarskim vplivom Kitajske. Ta namreč v okviru svoje investicijske politike, začrtane s Svileno cesto, precej odločno tja že posega, tudi na infrastrukturnem področju. Sporočilo, dorečeno na konferenci v Trstu, namenjeno pa bolj italijanskemu in evropskemu občinstvu, kot pa državam v regiji, se glasi: "Investicije". Tudi zato, ker bo le gospodarski razvoj pripomogel k družbenemu, s tem pa tudi, tako meni italijanska vlada, k upravljanju migracijskih tokov.
Z najavo dveh pomembnih mednarodnih poslovnih forumov - enega v Beogradu 21. marca in drugega v Prištini na Kosovu v naslednjih tednih - poskuša Rim uveljaviti svoj geopolitični položaj, katerega cilj je normalizacija območja. S pomočjo zunanjega ministrstva želi Italija stabilizirati Zahodni Balkan, in sicer po "italijanskem sistemu", izhajajoč iz Trsta, mesta, ki je naravni most oziroma predstavlja "vrata na Vzhod".
"Italija mora imeti glavno vlogo", pravi zunanji minister Antonio Tajani, "če ne bo nas, bo to vlogo zasedel nekdo drug. Gre za vprašanje konkurence, a mislim, da bi morali naprej in ta prostor pridobiti zase, ne pa ga pustiti drugim." Tajani je nato navedel Srbijo kot primer države, ki tvega, da se bo namesto k Evropi nagnila na Vzhod: seveda je imel v mislih Rusijo, a tudi Kitajsko, katere politika "naložb na ključ" je pogosto učinkovitejša kot bruseljska, še posebej takrat, ko je ta omahljiva in zmedena. Da bi poudaril vlogo Italije, je Tajani omenil tudi nedavno pot obrambnega ministra Guida Crosetta v Prištino in Beograd. Njen cilj je bil vzpostaviti dialog med obema prestolnicama.
Če je bila konferenca signal, da Italija poskuša unovčiti neformalen mandat Bruslja za politični aktivizem v regiji, kar je obenem priložnost za glajenje zgodovinskih nejasnosti, pa je vlada želela prisotnim podjetnikom posredovati še eno jasno sporočilo: omenila je namreč dvesto milijonov (evrov) v proračunu finančno-zavarovalne delniške družbe Sace pod nadzorom Ministrstva za gospodarstvo za zavarovanje italijanskega izvoza in zmanjšanje podjetniškega tveganja. Gre za iniciativo Adolfa Ursa, ministra za podjetništvo in znamko Made in Italy v vladi Giorgie Meloni. Urso zgolj nadaljuje z delom, začrtanim že v Draghijevi vladi. Iniciativa pomeni neke vrste apel italijanskim podjetjem, še posebej majhnim in srednjim, ki jih zanima širjenje dejavnosti v balkanski regiji in internacionalizacija, a so pogosto brez sredstev, ki bi jim to omogočila.
Vlada torej meni, da je potrebna jasna prisotnost podjetij in gospodarskih investicij, seveda ob uveljavljenem vodstvu. S tem namenom se izvaja mobilizacija bank, institucij in podjetij, torej da bi se začeli izvajati konkretni ukrepi, ki po eni strani omogočajo stabilizacijo regije z gospodarsko-trgovinskega vidika, po drugi strani pa omogočajo internacionalizacijo podjetij.
"Brez miru ni niti napredka niti gospodarskega razvoja. Mir ima vrednost in v to verjamemo", je dejal Tajani in spomnil na pot, ki je pomenila začetek Evropske unije. Vlada se dobro zaveda, da ni dovolj le dovesti kapitala v regijo, kakor tudi ni dovolj znamka Made in Italy v kmetijstvu, da bi zbudila interes tistega dela Evrope, kjer se lahko zaradi političnih in etničnih trenj kmalu zakrešejo iskre vojne. Potreben je politični vpliv, sposobnost, da besedam sledijo dejanja - včasih so ta težka in vsem poznana.
Po podatkih Inštituta za zunanjo trgovino (ICE), je italijanska trgovina z državami Zahodnega Balkana v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z letom 2021 porasla za 40 %. Povečanje je bilo močno, to pa je tudi odraz italijanske politike po svetu. Šestim državam, ki še niso del Evropske unije, je mogoče dodati tudi Hrvaško in Slovenijo, kar skupaj pomeni trgovino, vredno 14 milijard. Kar je, na primer, več kot trgovina z Indijo, vredna okoli 10 milijard.
Italija je trgovinska sila, ki se izpostavlja tudi na tem strateško pomembnem območju kot politični, pa tudi kot gospodarski akter. Želja je, da usklajenost prinese želene in pričakovane rezultate, in sicer tako, da bodo besedam sledila dejanja.