V teh dneh me mnogi sprašujejo, kakšno je moje mnenje o napovedani davčni reformi, sploh pa o napovedani dohodninski reformi. Moj odgovor je, da tega ne želim podrobno komentirati, dokler ne bo znanega kaj več. Dejstvo je, da do zdaj še ni bilo predstavljeno nič konkretnega. Zato imam občutek, da mogoče ne vedo, kako so zadeve urejene danes in kaj želijo jutri, saj bi sredi marca (!?) morali že imeti do potankosti razčiščeno, kaj želijo.

Nekoliko so me presenetile izjave ministra za finance, ki je v eni od televizijskih oddaj povedal, da je sedanji sistem dohodnine izrazito nepregleden, da je Zakon o dohodnini v zadnjih 20 letih doživel blizu 30 popravkov, ki so tako zapletli sistem, da ga skoraj nihče več ne razume. Zaradi tega naj bi bila želja sedanje vlade, da obstoječi sistem izrazito poenostavi in preide na sistem obdavčitve neto dohodkov. To naj bi po njihovem pomenilo, da se za vsakega posameznika seštejejo vsi neto dohodki, to je neto plača, neto dodatki k plači, regres, božičnica, nadomestila za prehrano, socialni transferji tistih oseb, ki so do njih upravičene, in na podlagi vsega tega se določi obdavčitev.

Ni pa povedal - kako.

Mogoče je dohodninska zakonodaja za ministra za finance res nepregledna, kar je tudi razumeti, saj minister za finance ni specialist za davke, je pa dejstvo, da vsi davčni zavezanci po izteku leta prejmejo enostaven informativni izračun dohodnine. Ni jim treba vlagati dohodninskih napovedi, ker za njih to opravi Finančna uprava in dohodninske odločbe, ki so jih pred šestnajstimi leti prejemali v drugi polovici leta, zadnjih šestnajst let prejmejo že konec marca ali konec maja. To je samo dokaz, kako velik dosežek in napredek je bil in je še zmeraj informativni izračun dohodnine. Upam, da ga ne bodo ukinili samo zato, ker sem si ga  izmislil, saj so do zdaj spremenili skoraj vse moje predloge.

Prehod na sistem obdavčitve neto dohodkov, ki ga napovedujejo, je razumeti kot bistveni poseg v obstoječi način obračuna dohodnine. Pomeni pa tudi spremembo miselnosti. Vse to bi razumel, če bi ta sprememba pomenila pomembno zvišanje davčnih prihodkov. Če pa tega zvišanja davčnih prihodkov ne bo oziroma se jih ne predvideva, enostavno ne razumem, zakaj se odločati za to spremembo. Tako velika sprememba pomeni tudi spremembo pravilnikov, spremembo obrazcev in s tem še spremembo v informacijskem sistemu. To pomeni javni razpis in izbiro ponudnika. Za vse to je potreben čas, denar - ne malo denarja - in lahko se začne izvajati šele po objavi zakona v Uradnem listu, kar bo najverjetneje konec decembra 2023.

Brez predhodno navedenih zadev, ki lahko trajajo do sredine leta 2024, ni možno uveljaviti zakona oziroma postopati po njem od 1. januarja 2024. Zato je bolj realen rok 1. januar 2025.

Posledično bo prišlo tudi do spremembe Zakona o davčnem postopku, do spremembe pri obračunu plač in s tem tudi do spremembe programov za obračun plač. To bo pa na eni strani za računovodske servise in njihove stranke pomenilo višje stroške, na drugi strani pa za razvijalce in prodajalce teh programov sorazmerno višje prihodke.

Kar se tiče obdavčitve premoženja, pa menim, da če se že gre v to obdavčitev, se mora poleg nepremičnin obdavčiti tudi drugo premoženje, kot je denar v bankah, vrednostni papirji, plemenite kovine in podobno premoženje. Nelogično je, da bo predmet obdavčitve stanovanjska hiša v vrednosti enega milijona evrov, desetkrat več denarja v banki ali delnicah pa ne bo predmet obdavčitve, čeprav oboje predstavlja premoženje.

Menim, da to ni pošten in ne ustaven način obdavčitve premoženja.

Ob zaključku se bom še dotaknil opozorila FURS, ki smo ga pred kratkim zasledili v medijih, ko je Finančna uprava opozorila na nevarnost pred davčnimi utajami pri odpiranju podjetij v Bosni in Hercegovini. Še več, kot je bilo razumeti, je FURS ponudnike oglaševalskega prostora pozval, naj pomagajo zaščititi potrošnike in v skladu s tem je že vložil pritožbo na oglaševalsko razsodišče pri Slovenski oglaševalski zbornici. FURS je ocenil, da gre za zavajajoče oglaševanje. V petek pa smo dočakali odgovor oglaševalskega razsodišča, ki je, tako mediji, prekinil postopek ugotavljanja skladnosti oglaševanja, rekoč, da se slovenski oglaševalski kodeks ukvarja z vsebino in obliko oglaševanja in ne s pogoji poslovanja ali storitvami, ki so predmet oglaševanja. S tem je oglaševalsko razsodišče na lep način Finančni upravi odgovorilo, da je njihova pritožba neutemeljena, FURS pa je s svojim početjem nehote naredil še večjo reklamo oglaševalcu.

Zame je nesprejemljivo, da je FURS v svojem opozorilu, ki ga je posredoval medijem in ga je objavil tudi na svoji spletni strani, objavil imena ene fizične in več pravnih oseb, ki naj bi ponujali storitve ustanovitve podjetja v tujini. Kot prvo, ponujanje te storitve ni prepovedano in kot drugo, tako pravi slovenska Ustava, gospodarska pobuda je svobodna.

Zakaj se torej omejuje svoboda poslovanja?

Ivan Simič je nekdanji generalni direktor FURS. Prispevek je bil izvirno objavljen na Simičevem davčnem blogu, naslov, izbor fotografije in podpis pod njo pa sta delo uredništva portala+. Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja ali stališč uredništva.