Barack Obama je nekoč dejal: "Če je vaše glavno orodje kladivo, se vam bo vsak problem začel zdeti podoben žeblju." Te besede precej dobro povzemajo leitmotiv prvega leta vlade dr. Roberta Goloba. Svoj politični vsakdanjik je premier v zadnjih desetih mesecih videl predvsem skozi prizmo obračunavanja s prejšnjo vlado. Gledal je nazaj, ne naprej. Vsi ukrepi, ki jih je sprejela prejšnja vlada, so postali - žeblji. Ministri so dobili kladiva z navodilom, naj tolčejo po njih. Kriva je avtocestna policija. Ukinimo jo, pa čeprav na račun varnosti. Kriva je dolgotrajna oskrba. Prestavimo veljavnost zakona, pa še umaknimo jo iz načrta za okrevanje. Kriva je davčna reforma. Ukinimo jo, pa čeprav bomo imeli manj. Bomo mi kasneje dali več. Ukinimo muzej osamosvojitve. Zato, ker lahko. Na novo napišimo strategijo zunanje politike, feminizirajmo jo …

Ampak čas teče, žebljev pa že počasi zmanjkuje. Zdaj bo treba priti ven z lastnimi predlogi.

Davčna reforma - obdavčimo vsepovprek, ne da se prej posvetujemo z gospodarstvom. Reforma plačnega sistema - enako za manj. Pokojninska reforma - dlje, vendar ne nujno. Včasih kar zanimive obrazložitve reform, kot da bi v vladi preverjali, kakšen bo odziv javnosti. Ampak saj ima ta vlada v parlamentu takšno večino, da si lahko privošči praktično vse.

+++

Vsem napovedanim reformam je skupna ena beseda. Časovnica. Največkrat uporabljena skovanka v času te vlade. SSKJ jo definira kot "grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa". Nekaj vnaprej časovno opredeljenega, torej. Nekaj, kar se načeloma ne spreminja. O časovnici začneš govoriti, ko imaš usklajene vsebinske poudarke, moraš pa še dodelati podrobnosti. Vendar je delo že v tako napredovani fazi, da lahko z veliko gotovostjo napoveš zaključek. 

V vladi Roberta Goloba beseda časovnica dobiva nov, razširjen pomen. Postaja substitut za - vsebino. Ker nimaš vsebinskih rešitev, javnosti pa si reformo že napovedal. Obljubil si pravično davčno reformo, kjer bomo vsi imeli več, pa pošteno pokojninsko reformo, da nihče ne bo živel pod pragom revščine. Ne veš še, kako, ampak saj imaš verbalnega jokerja - časovnico. S tem kupiš nekaj mesecev, vmes pa pričakuješ, da ti bo sreča naklonjena. Saj ti je vedno bila. Se bo že pojavila tudi prava vsebina.

Glede na izkušnje bi si upal trditi, da se ne bo. Bo pa treba zamakniti napovedane časovnice. V upravičen gnev vseh tistih, ki so tezo o časovnicah "kupili". S tem vlada pospešeno kuri kredo, ki ga je dobila od volivk in volivcev za sprejem nujnih reform. Torej tisto dobrino, ki je v obratnem sorazmerju z dolžino mandata. In je ni mogoče nadomestiti kasneje s predvolilnimi bombončki.

Ja pa premier zdaj napovedal, da je zdravstvena reforma pripravljena. To je zagotovo dobra novica in prve informacije o predlaganih rešitvah dajejo slutiti, da bodo šli ukrepi v pravo smer. Vsem nam je v interesu, da se reforma sprejme, in da se sprejme s čim širšo podporo v državnem zboru. Ko bo torej tekst zakonov zdravstvene reforme zunaj, bi preudaren predsednik vlade sklical vrh slovenske politike, in poskušal zagotoviti prepričljivo soglasje. Predvsem s strani opozicije, tudi na račun kakšnega skrajnega glasu na koalicijski strani. Glede na to, da je predsednik vlade tudi (samo-predlagani) vodja zdravstvene reformne skupine, to pravzaprav mora narediti. Če slučajno - iz neracionalnih političnih vzgibov? - ne bi želel zavrteti telefonske številke opozicije, naj to vsekakor naredi predsednica republike. Je rekla, da bo glasna in da bo aktivna.

Če kaj, je zdravje tisto, kjer smo vsi na istem pred obličjem vsemogočnika.

+++

V Sloveniji trenutno dela 930.000 ljudi. To je dober podatek, še posebej če ga primerjamo s statistiko zaposlenosti iz obdobja finančne krize. Večina teh zaposlenih je v gospodarstvu, ki ustvarja dodano vrednost, zagotavlja davčne prilive in avtonomno, mimo politike razmišlja o novih priložnostih za prihodnji razvoj.

Kljub temu se vlada primarno ukvarja zgolj s petino zaposlenih. Torej z javnimi uslužbenci. Z napovedmi parcialnih rešitev, a brez vnaprej premišljene vsebine, je odprla nešteto front s sindikati javnega sektorja, kar bo rezultiralo v dolga in izčrpljujoča pogajanja. Verjetno tudi na račun dialoga z gospodarstvom. In to ravno takrat, ko zaradi spreminjajočih geostrateških okoliščin potrebujemo oblikovanje stabilnega in predvsem spodbudnega gospodarskega okolja brez sporadičnih napovedi davčnih sprememb (sicer javno okaranega) financministra. V obdobju, ko so pred vrati pomembni strukturni projekti. Zeleni prehod. Naložbe v pametno električno omrežje v okviru programa TEN-E, ki bodo slovenske davkoplačevalce stale nekaj debelih milijard evrov v naslednjih štirih letih. Če želimo iti v korak s časom. Investicija v posodobitev železniške povezljivosti - tam do 10 milijard evrov. Še nekaj milijard več nas bo stal drugi blok jedrske elektrarne, sploh glede na to, da je jedrska energija "v neki renesančni dobi", kot je ob robu zasedanja energetskih ministrov EU v Bruslju dejal minister za podnebje in energijo Kumer (tega sicer ni ponovil v Ljubljani). Samo tri pomembne razvojne korake za prihodnost sem naštel, pa smo že čez polovico letnega BDP. In vse te investicije moramo začeti danes, če želimo, da bomo jutri imeli konkurenčno gospodarstvo, pogoje za stabilne prilive v proračun, socialno državo, predvsem pa, da bodo mladi videli prihodnost v - Sloveniji.

+++

Pred nekaj dnevi sem nagovoril novo generacijo diplomantov Ekonomske fakultete. Ko sem se po podelitvi diplom pogovarjal z njim, sem živo občutil generacijski miselni prelom, ki ga prevladujoča politika pri nas očitno še ni zaznala. Mladi nimajo nevidnih spon, ki bi jih vezale k domačemu ognjišču. Nimajo namena trpeti na oltarju nesposobne politike, ki ne zna ustvariti spodbudnega okolja, krotiti birokracije, nagrajevati kreativnost. Mladih ne zanima, kakšna je sestava Programskega sveta RTV. Mladi so odprtih glav, vedo, da so na svetu priložnosti in če svojih talentov ne bodo mogli realizirati doma, jih bodo v tujini. In bodo šli. In vsi bomo na slabšem. Zaradi tistih, ki želijo uvesti državno uravnilovko, ki stavijo na "preudarno", na vsevedno državo, ki naj odloča v imenu ljudi. Namesto, da bi zaupali v preudarnost posameznika. Njemu naj država predvsem omogoči, da se odloča v lastno dobro, s tem pa posledično v dobro skupnosti.

Prvo leto vladanja dr. Roberta Goloba se izteka. Dva meseca je do obletnice, ko bomo lahko podali oceno. Upam, da se ne bo glasila: "leto izgubljenih priložnosti". Kladivo naj zamenja razum, predvsem pa iskanje soglasja za vse pomembne reforme. Razumem, ko imaš takšno večino, je težko. Občutek moči zna hitro vplivati na zaznavanje oddaljenosti tal. A ravno na tej točki se ločijo uspešni od neuspešnih. Tisti, ki ima vzvode odločanja, mora prvi podati roko. Opozicija ima lahko voljo, nima pa moči za to. Koalicija ima oboje, vprašanje je, če ni lažje in bolj oportuno zabijati žebljev. Ampak potem zabijaš žeblje v lastno …