Vlada in njihovi neodvisni aktivistični podporniki so se ujeli v nepredvideno demokratično past. Očitno prepotentno, agresivno agendo so z ustrezno usmerjenimi mediji fanatično minirali, popljuvali prejšnjo vlado na vseh področjih. Predstavili, da je delala vse narobe, fašistično izkoristila epidemijo Covid-19 za domnevno antidemokratične rabote. Vse je bilo narobe, čeprav je sedaj isto - ali še hujše.
V marketingu, PR-ju je najslabša poteza politika lažna in zavajajoča obljuba kakovosti storitve ali izdelka. Kupiš enkrat, morda dvakrat … potem pa se prej ali slej dejanska kakovost izdelka, informacija storitve razširi med uporabniki. Tega naša politika očitno še ni dojela. Deloma tudi zaradi tega, ker ima določen del politike vsaj navidezno kontrolo nad večino medijev. Upajo, da bo njihov nadzorovan fake marketing uspešen na daljši rok. Na srečo ni povsem tako.
Prvi pokazatelj prave nravi nove svobodne vlade je bila odstranitev preveč svobodne ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Ker ni pristala na "demokratične ukaze" predsednika vlade, je bila odstopljena, direktor nove, svobodne Policije pa svobodno prestavljen, degradiran na postajo v Škofjo Loko. Precej sramotno. Ampak podporniki, kolesarji, Glas ljudstva … so bili tiho. Menda svobodna vlada že ve, kaj dela. Zaenkrat.
Ekonomisti opozarjajo na zelo nestabilne svetovne razmere. Nekdanji minister Dušan Mramor v Mladini opozarja na nujno finančno konzervativnost, pozornost. Trenutna vlada se obnaša v nasprotju s tem. Minister za finance je predlagal spremembe zakonodaje, ki jih predsednik vlade ne podpira. Davke na dohodke so zvišali, nepremičnine bodo ostale na istem, NUSZ je super, kot pravi prvi minister. Katastrofalni PR brez primera. Odstopil je pa precej korekten državni sekretar Tilen Božič, da se vsaj nekaj dogaja. Gospodarski minister Matjaž Han je tiho. Drugega mu ne preostane, saj verjetno ne ve, kaj bi povedal.
Imamo pa dinamične, svobodne časovnice, poplavo neusklajenih filozofskih strateških svetov in predvsem malo ali celo nič ukrepanja na ključnih področjih upravljanja države. To zadnje čase ugotavljajo celo nekdaj vladi naklonjeni mediji. Imamo tudi zamik gradnje tretje razvojne osi, ker uradniki ne izdajajo dovoljenj. Tudi NEK 2 se odmika, ker imamo na položajih promotorje filozofske solarne energije in vetrnic - zaenkrat dveh.
Vlado je "nabila" celo Tarča, potem še "levi" Utrip. Pa to niso bili desni fanatiki. Bili so kot podporniki te svobodne opcije. Ali so to naredili zaradi demokratične zamere do nove oblasti, neizpolnjenih obljub ali zaradi novinarske etike, ni pomembno. Nekaj dela. Na minimalne obrate demokracije.
Vlade že zadnjih 10+ let poudarjajo, da je ključ zdravstvo in reforma le-tega. Tudi sedanja to ponavlja vsak dan. Pred leti smo imeli superministrico Cerarjeve vlade Milojko Kolar in svetovalca Dušana Kebra (za 40.000 evrov svetovanja), pa se ni zgodilo nič. Sedaj imamo super svobodnega, antikorupcijskega ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je menda zamenjal že šest, sedem vodij kabineta. Imamo tudi super Strateški svet za zdravstvo, v katerem njegov predsednik javno nasprotuje izjavam ministra za zdravje.
V zadnjih dneh so celo pripravili prvi del "reforme" - prenovo upravljanja ZZZS. Ta zaenkrat ni reforma, ki bi zavarovancem zagotovila boljšo oskrbo, ampak samo prenos upravljanja na državo. Očitno je, da je reformo sedanja vlada razume samo kot močnejše prisesanje na javni denar, vsebina upravljanja, učinkovito izvajanje pravic zavarovancev, je v drugem, tretjem planu. Kako bodo ljudje prej prišli do že plačanih storitev, ni pojasnil še nihče. Samooklicani Glas ljudstva, ki je do nedavno podpiral vlado, je že predlagal svojo reformo, ker z vladno ni zadovoljen. Smo mogoče korak do tega, da bodo predlagali novo vlado ali vsaj bolj njihovo.
Poleg zdravstvene je za javne finance ključna obljubljena pokojninska reforma. Ta "reforma" v bistvu ni reforma, ker je v osnovi precej razumljiva, če bi bila realna: gre za zvišanje upokojitvene starosti in/ali dvigovanje prispevkov, ki bo bosta v kombinaciji vsaj srednjeročno zagotovila neko približno vzdržnost trenutnega pay-as-you-go pokojninskega sistema. Na kakšno starost se zadeva zviša in od kje novi prispevki, je stvar aktualne politike.
Trenutni minister za delo, družino in socialne zadeve je izjavil, da povišanja upokojitvene starosti ne bo, novih prispevkov pa tudi ne, bi pa zvišal pokojnine. Iz katerega vira, ne pove. Torej reforme ne bo, kvečjemu bodo nove obremenitve proračuna. Precej slab signal za finančne trge in boniteto Slovenije.
Koalicijsko potrjenega davka na nepremičnine tudi ne bo, drugega bloka nuklearke menda tudi ne, čeprav je nujno potreben. Brez obrazložitve. Bomo šraufali panele za sončno energijo, čeprav ni jasno, kam jih bomo po uporabi odložili.
Imamo pa očitno zaljubljenega predsednika vlade. Ni tako nepomembno. So pa ukinili Muzej slovenske osamosvojitve. Mogoče bi ga imeli v Planici. Tam vsi mahajo s slovenskimi zastavami. Ker naši letijo daleč, naslednje leto morda tudi punce.
Za Slovenijo.