Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), je na novinarski konferenci sporočil, da zobozdravnike skrbi za ustno zdravje prebivalstva, saj 560.000 ljudi nima opredeljenega osebnega zobozdravnika. Presenetilo nas je, da preko pol milijona Slovencev nima izbranega zobozdravnika. V mediji smo prav tako prebrali, da v Zdravstvenem domu Škofja Loka primanjkuje pediatrov in da ne vpisujejo več novorojenčkov, pač pa jih napotujejo v sosednje zdravstvene domove. Čez noč so izgubili tri pediatrinje. Starše so preko šol obvestili o stanju z naslednjim obvestilom:

"Da bodo vsi otroci, ki zdravstveno oskrbo potrebujejo, to tudi dobili, prosimo za razumevanje in sodelovanje. Na ambulanto se obrnite takrat, ko otrok potrebuje obravnavo. Marsikatero stanje lahko poskusite rešiti sami."

Kot da bi starši radi prekomerno hodili v zdravstvene domove in tam preobremenjevali pediatre. Stanje na terenu je očitno vse težje. Poizkus vzdržnosti zdravstva, tisti famozni stresni test, ki ga je napovedal minister Danijel Bešič Loredan, se spreminja v tragikomiko zdravstva. Še posebej, če se spomnimo tragičnega dogodka Velenju, ko je bolnik na priporočilo dežurnih sam odšel z avtom v zdravstveni dom in na poti tja umrl v avtomobilu. Minister samo obljublja, da bo urgenco uredil, ko bo uspel, saj je toliko problemov, ki jih mora obvezno rešiti. Drži, minister, res je veliko problemov, ki jih morate rešiti, a ste zato krivi predvsem sami, ker jih kar naprej odpirate in nikoli ne zaprete. Potrebno jih je rangirati in postopoma tudi reševati; upam, da vas je predsednik vlade Robert Golob vsaj tega naučil. Če vas še ni, pojdite na eno lekcijo k njemu, ker jo namreč nujno potrebujete.

+++

Minister nam sadi pomladne rožice, vse v stilu letnega časa in pozablja na predvolilne obljube o skrajševanju čakalnih dob, na vse datume ,pri katerih se je pridušal, da se bodo čakalne dobe skrajšale, pa od tega nimamo nič. Seveda pa odstopil ne bo, saj ni ničesar kriv. Po desetih mesecih službovanja nas je obvestil, da so se čakalne vrste celo podaljšale, čeprav je obljubljal, da bodo že septembra 2022 rešene. Pravzaprav je Danijel Bešič Loredan minister obljub, ki jih še kar naprej deli in ljudje jim še vedno verjamejo. Sedaj nam obljublja, da se bodo čakalne dobe skrajšale v jeseni. Naj mu verjame, kdor ima še voljo. Morda se bo to res zgodilo v jeseni, a prav gotovo ne letos, ampak nekega drugega leta, z drugim ministrom za zdravje.

Minister Bešič pri odpravljanju čakalnih dob kljub številnim datumom in časovnicam ni uspešen. Mladina je objavila del kolumne profesorja Dušana Kebra, ki dokaj realno opisuje sedanji trenutek in jo prav zato tudi navajam v nadaljevanju.

"Povezava med zmanjšanjem števila določenih storitev v javnem sektorju in porastom v zasebnem je tako pogosta, da ne more biti dvoma o njeni vzročnosti: v javnih zavodih se je storilnost zmanjšala, čakalne dobe so se podaljšale, javni zdravniki se selijo h koncesionarjem, kjer izvajajo manj tvegane in bolj donosne storitve. Padalski denar, ki je bil brezglavo zalučan med izvajalce, namesto da bi bil namenjen zagotavljanju najbolj potrebnih storitev, je prebudil plenilsko miselnost. Povečan obseg dela pri zasebnikih zagotavljajo javni zdravniki, v javnih ustanovah pa ostajajo na čakalnih seznamih najtežji in najbolj tvegani bolniki. Stanje je slabše kot pred zakonom."

No, kot veste minister Bešič, sem vas tudi jaz opozarjal, da to metanje denarja v zdravstvo ni pravi način, pa ste me preslišali. Zdaj imamo še večji nered, kot smo ga imeli pred sprejemom zakona. Premier vas javno hvali, a jaz na vašem mestu tega ne bi bil vesel, saj vas hvali nekdo, ki o zdravstvu nima veliko pojma, ima pa politično moč.

+++

Ko končujem ta blog, je minister za zdravje na tiskovni konferenci predstavil svoja prva dva osnutka sistemskih zakonov, ki sta po njegovem nujno potrebna za zdravstveno reformo. Nihče nam ne zna povedati, s kom sta ta dva predloga zakona sploh usklajena, čeprav minister meni, da ju brez številnih konsenzov ne bo možno sprejeti. Zakaj pa jih potem daje v razpravo, če predhodno ni uspel pridobiti niti osnovnega konsenza politike in strokovnih skupin? Ne glede na vse ga premier hvali kot suho zlato. Je pa zanimivo to, da minister obljublja, da ne bo več korupcije v trenutku, ko se je ta tudi odkrito vselila v prostore Ministrstva za zdravje, kar bom opisal v nadaljevanju. Kot da živi minister v nekem drugem svetu absurdov in neverjetnih stvari, ki nimajo z realnostjo nič skupnega. 

Minister Bešič sam sebi dela škodo, ko pri komuniciranju ne pomisli niti minute naprej, premier pa ga vseeno hvali in kritizira finančnega ministra; narobe svet, ki bo imel velike stroškovne posledice, ta avanturizem v politiki bomo vsi plačali.

Tako je tudi pri sumu korupcije pri nabavi 16 aparatur v vrednosti 40 milijonov evrov minister na vrat na nos pohitel na tiskovni konferenci razlagati, kakšno koruptivno dejanje se je zgodilo pri nabavi te opreme, ob tem pa očitno ni niti pomislil, da se je to dejansko zgodilo na njegovem Ministrstvu za zdravje. Tako je v korupcijsko godljo potopil tudi sebe in dejansko je šlo na tiskovni konferenci za samoprijavo.

Kajti Bešič je že pred časom sklenil, da se bodo velike nabave vodile preko Ministrstva za zdravje, da bi s tem preprečili korupcijo, ki je po ministrovih razmišljanjih zelo prisotna, še posebej v zdravstvu. Doslej se je očitno v velikem loku izogibala le Ministrstvu za zdravje, kjer domujejo čvrsti borci proti korupciji. Tako razmišlja v svojih javnih nastopih tudi predsednik vlade Golob. Nalogo korupcijskega inkvizitorja je minister Bešič zaupal Alešu Šabedru, ki je sedaj neke vrste nadkontrolor v zdravstvu in mu ne bi smela uiti nobena nečednost, kamor sodi vsekakor tudi korupcija.

+++

Pa poglejmo, kako to deluje v praksi. Po nastopu novega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana se je na podlagi dodatnih informacij izkazala potreba po dodatnih tehničnih napravah v slovenskih bolnišnicah in tako je bila v septembru 2022 na ministrstvu sprejeta odločitev, da v Sloveniji skupaj potrebujemo 16 naprav za magnetno resonančno slikanje za 13 javnih zdravstvenih zavodov. Razpis je vodil kar urad nadkontrolorja Aleša Šabedra. Strokovna skupina, ki so jo sestavljali radiologi iz vseh javnih zdravstvenih zavodov, za katere se je predvidevala nabava naprav za magnetno resonančno slikanje, je pripravila tehnične specifikacije. 

Še pred objavo javnega naročila pa je urad opravil informativno povpraševanje med petimi morebitnimi dobavitelji. Po pregledu dokumentacije sta dva od njih sporočila, da želenih naprav zaradi zahtevanih tehničnih lastnosti ne moreta dobaviti. Druga dva pa sta na urad naslovila ločeni protestni pismi z očitki, da posredovane tehnične zahteve ustrezajo samo napravam, ki jih dobavlja podjetje Siemens. Takoj je zadišalo po korupciji, tokrat kar na Ministrstvu za zdravje, ki sicer ne pozna korupcije.

Vsota skupne nabave je bila 40 milijonov evrov. Pa je nadkontrolor Šabeder uradno, po temeljitem premisleku posumil v materiale, ki so bili pripravljeni za javni razpis. Po posebnem postopku je ugotovil, da so pogoji takorekoč pisani na kožo samo enemu ponudniku. Z drugo besedo, samo en ponudnik izdeluje tako dobre aparate, kot bi jih mi hoteli imeti in spet je zadišalo po korupciji. In tako je nadkontrolor Šabeder takoj posumil, da gre verjetno tudi v razpisu, ki ga vodita Ministrstvo za zdravje in on osebno, verjetno za korupcijo; še posebej, ker naj bi prejel tudi pismo veleposlaništva Združenih držav Amerike (saj poznate to staro zgodbo, da Slovenci bolj verjamemo tujcem kot lastnim ljudem).

Nekaj je bilo potrebno ukreniti, da bi lahko nadkontrolor opravičil svoj obstoj, obranil položaj svojega ministra ter dokazal svojo in ministrovo nedolžnost. Zaradi suma korupcije je Ministrstvo za zdravje preventivno ustavilo nakup aparatur za magnetno resonanco zaradi domnevnega favoriziranja enega od dobaviteljev medicinske opreme pri pripravi javnega naročila. Primer so predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Nadkontrolor Šabeder ugotovil, da konkretno smrdi po korupciji - in to v razpisu, ki ga je pripravljalo Ministrstvo za zdravje oziroma organ, katerega predstojnik je sam nadkontrolor Šabeder Aleš!

Očitno od tedaj dalje tudi Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi protikorupcijski guru Bešič, ni odporno na korupcijo, kar je velik minus za gospoda ministra. Še bolj slep je predsednik vlade. Tako KPK postaja stalna partnerica pri vodenju ministrstva, saj skoraj vsak teden dobiva z ministrstva za zdravje dodatno delo ...

+++

Predpostavljam, da je gospod nadkontrolor Šabeder skušal vse breme koruptivnega dogajanja prenesti na strokovno skupino, saj je to vedno najbolj priročen izgovor (sploh če je strokovna skupina preplašena in se ne brani, potem to celo deluje in ravno zato politiki radi ustanavljajo takšne skupine). Sicer pa on nikoli ni nič kriv in zato je tudi postopek potekal v tej smeri, kako objektivno krivdo naprtiti nekomu drugemu. Nadkontrolor je že mislil, da je s tem opravil in ubranil sloves Ministrstva za zdravje, ministra in njega osebno, kot nekoruptivnega organa. A tu je naletel na kolege, ki se ne dajo kar tako zavesti in si naprtiti koruptivno dejanje. Nadkontrolor Šabeder se je zelo zmotil; tudi pri nas je še nekaj demokracije, tudi pri nas so še pogumni ljudje, ki si upajo resnico povedati v kamero.

Skupina radiologov, ki je sodelovala pri izdelavi specifikacij za nakup 16 aparatov, je zanikala, da bi prirejali razpisne pogoje v prid nemškega ponudnika. Radiologi pravijo, naj korupcijo iščejo drugje - in so tudi nakazali, kje. Povedali so namreč, da se je proti koncu resnega dela strokovne skupini pridružil svetovalec z Ministrstva za zdravje, ki je spreminjal njihova priporočila. Medijem in KPK so kazensko ovadbo zoper konkretno osebo na ministrstvu posredovali ime zaposlenega, ki je bil in je še vedno zadolžen za vodenje razpisa na Ministrstvu za zdravje.  Kdo je bil ta svetovalec, niso razkrili, so pa njegovo ime napisali v prijavi na NPU, zato so ga mediji hitro našli in postavili pred kamero. Osumljeni se je potem zagovarjal pred kamerami, da ni nikoli naredil nič nezakonitega in da ni dodal ali odvzel nobene tehnične zahteve. Je pa povedal, da se je v razpis vmešaval drugi uslužbenec ministrstva, o katerem pa doslej ni bilo govora in ki niti nima potrebnih znanj za obvladovanje razpisa. Osumljeni se skesano v kamero povedal še to, da sta to sporno osebo, ki ni imela ustrezne izobrazbe, v razpis vključila kar Aleš Šabeder in sodelavka. Ta novi član strokovne skupine je potem spremenil specifikacije v že pripravljenem razpisu ... uf, tole postaka vroče in že od daleč smrdi po korupciji.

Ministrstvo je želelo, da se strokovna skupina strinja s tako spremenjenimi specifikacijami, a se to ni zgodilo. Znotraj ministrstva je nastal razpis, ki je bil upravičeno sumljiv nadkontrolorju Šabedru. Morda pa je nadkontrolor še pravočasno ugotovil, da ga je tokrat z razpisom le preveč polomil in da je najbolje, da razpis ustavi, a sumu korupcije se pa le ni mogel izogniti in tega je razglasil kar sam minister Bešič na eni od tiskovnih konferenc, ki jih obožuje, saj so bili novinarji doslej do njega milostni z vprašanji in mu tako zagotavljali visok rating na listi priljubljenih politikov.

+++

Tako se je korupcija prerinila tudi v Ministrstvo za zdravje in se tam udobno namestila in sprehodila po sobanah, ki v časih ministrovanja ministra Bešiča na hitro menjajo svoje prebivalce, s tem pa olajšujejo vstop korupciji tudi na MZ. Leporečje predsednika vlade, češ kakšen borec proti korupciji da je minister Bešič, počasi podrlo in soočilo tako ministra kot predsednika vlade s kruto realnostjo. Kot poroča Necenzurirano ima Ministrstvo za zdravje tako rekoč dva dvorna gradbinca, ki praviloma skoraj vedno dobita "posel" na razpisih ...

+++

Kdor takole od zunaj opazuje tole zgodbo, ne more mimo tega, da se korupcija pri nas prisotna že skoraj povsod. Kaj bo storil minister? Seveda bo sklical tiskovno konferenco, gotovo ne bo zamudil te prilike in najprej razložil, da on ni nič kriv in da ne misli odstopiti. Bo pa naredil vse, da odkrije prave krivce. Hkrati bo naredil temeljito raziskavo in ukrepal. Druga cvetka pa je gospa Kolarjeva iz ministrovega kabineta, ki namerava z informacijskim zakonom grobo posesti v zbirko podatkov in jih zreducirati le na nekaj, mislim da na šest. Zanimivo bo gledati začudene obraze naslednikov, ki bodo prišli na zdravstveno ministrstvo, ko bodo morali poročati na Svetovno zdravstveno organizacijo in drugam, pa ne bo podatkov. Gospe ne bo več na ministrstvu, NIJZ se bo pa srečal z informacijskim pogoriščem, ki ga pripravlja ona. Seveda ne bo za nič odgovarjala, le mi bomo morali sanirati njene ideje, da bomo ponovno lahko spremljali podatke potrebne za javno zdravje. Kje je NIJZ, da se ne postavi za zbirke podatkov in prepusti kreiranje baz volunterki, ki je le nekaj mesecev nazaj premetavala statistične podatke s področja energetike.

Na koncu ostajamo mi, preprosti ljudje, sami, brez kakršne koli pomoči. Čakamo v čakalnih vrstah, nimamo ginekologov, pediatrov in niti čisto osnovnih zdravstvenih storitev. Umiramo na poti do zdravnika in ob tem plačujemo davke in zdravstvene prispevke, da se lahko dogaja katastrofa v zdravstvu z podporo našega denarja. Politiki si odrežejo svoj kos kruha in odidejo v pozabo, mi pa ostajamo z vsemi njihovimi grehi prepuščeni kruti prihodnosti, za katero so odhajajoči politiki bore malo naredili in tako gre iz generacije v generacijo na slabše.

Le zakaj je tako v tej Sloveniji, ko se v drugih državah premikajo naprej in postajajo vse bolj gospodarsko in politično močni? Vredno se je vprašati, kajti od tega sta odvisni naša prihodnost ter prihodnost naših otrok in vnukov.