Komentar

V Ljubljani za konec tedna prevladuje kokain, v Mariboru pa ekstazi

Čistost cestnega kokaina se v zadnjih letih povečuje, kar pomeni, da je na črnem trgu veliko kokaina in da je tudi povpraševanje po kokainu veliko. Večja koncentracija kokaina v cestnem kokainu pa predstavlja tudi večjo možnost za zaplete, med katerimi je tudi smrt. Cena kokaina se trenutno znižuje, kar je še dodaten pokazatelj, da je kokaina na trgu res veliko in tudi konkurenca med prodajalci zelo velika. Posledično je tudi dostopnost do kokaina lahka. Časi in navade so se namreč spremenili in če je bil kokain v preteklosti predvsem droga bogatih družbenih slojev, ga danes uporabljajo prebivalci iz vseh ravni družbe.

13.04.2023 19:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   kokain   droge   Evropa   Južna Amerika   Slovenija   Ljubljana   Maribor   odvisnost

Foto: Adobe Stock

Strokovnjaki ocenjujejo, se bo uporaba kokaina v naslednjih letih še povečevala v vseh populacijskih skupinah tudi zaradi družbenih razmer, v katerih živimo.

Kokain je danes v Sloveniji in Evropski uniji prisoten na črnem trgu kot močan psihoaktiven stimulans, ki ga s kemičnimi procesi pridobivajo iz listov grma Erythroxylon coca, ki izvira iz Južne Amerike. V najčistejši obliki je kokain bel prašek, ki mu na poti do končnega uporabnika za povečanje mase lahko primešajo razne škodljive in neškodljive snovi za telo (soda bikarbona, laktoza, razna zdravila …). 

 

Kokain je grenkega okusa in ima anestetični učinek. Ob njuhanju omrtviči nosno sluznico in žrelo. Kokine liste so domorodci v preteklosti - in tudi še danes - uporabljalu s pomočjo žvečenja in pitja čaja iz kokinih listov, kar jim olajša višinske težave in druge težave pri delu, še posebej pri težkem delu v rudnikih. Žvečenje kokinih listov domačini skušajo ohraniti kot nacionalno posebnost in kot del kulture dediščine andskih ljudstev. Kokain so kemiki odkrili šele v sredini 19, stoletja, davno potem, ko so ljudstva v Južni Ameriki razvila kulturo uporabe kokinih listov. Po odkritju kokaina se je začela njegova prodaja kot zdravila,postal je pomembno zdravilo tistega časa. Kot vemo, je imel svojo vlogo tudi pri nastanku Coca Cole

 

Cestni kokain se uporablja s pomočjo snifanja, kajenjem in tudi s pomočjo injiciranja v vene (kar je veliko nevarnejša metoda uporabe kot snifanje). Problematična uporaba kokaina lahko pripelje do hude odvisnosti, ki je danes težko ozdravljiva bolezen in ima negativne posledice za posameznika, družino ter družbo v celoti. Ker še ne poznamo učinkovitega zdravila za zdravljenje odvisnosti od kokaina, se življenje uživalca kokaina lahko spremeni v življenjsko tragedijo in sledi tistemu pregovoru o poti v pekel, ki da je tlakovana z dobrimi nameni.

 

 

+++

 

Razvijanje varnih in učinkovitih zdravil, ki pomagajo pri zdravljenju odvisnosti od kokaina in drugih stimulansov, je ključnega pomena za razširitev izbire, ki je na voljo ljudem, ki iščejo pomoč pri okrevanju. Toda žal na tem področju še nismo našli uspešnih zdravil.

 

To dobro vemo terapevti, ki zdravimo odvisne od kokaina. To še bolje vedo uporabniki kokaina in njihovi svojci. Kokain kot večina psihoaktivnih snovi deluje na center ugodja, zaradi katerega pravzaprav živimo, saj smo se rodili iz ljubezni in užitka, ki imata ravno v tem centru svoje središče. Ob zaužitju kokaina se pojavi občutek ugodja, moči, utrujenost odide in začasno nam je lepo, dokler je v nevronski špranji dovolj visoka koncentracija dopamina. In to je ključno: gre za nagrado, ki je sodobnemu človeku velikokrat zaradi kulture okolja, v katerem živimo, nepravično odvzeta v vsakodnevnem življenju, zato si jo nadomesti na hitro, s kratkočasnim udobnim stanjem po uporabi kokaina.

 

Namesto, da bi človek doživljal nagrade po naravni poti, teh ne doseže na ta način, zato si izbira bližnjico - kokain. Ta pa ima seveda tudi številne slabe posledice, veliko stane in le za kratek čas zadovolji potrebe posameznika. Vse to nastaja in se razvija zaradi specifičnih pogojev življenja v sodobni družbi obilja, a hkrati tudi revščine. Sedanja kultura vsakodnevnega življenja je pač zelo primerna za uporabo kokaina, zato se njegova uporaba med ljudmi povečuje.

 

Čeravno živimo v najbolj razviti družbi, ki jo je že strah, da bi počasi ključne odločitve prevzeli računalniki, pa se sodobni človek v tej družbi ekstaze, kot bi se izrazil pesnik Kosovel, ne počuti vedno lepo, ne dosega vedno tega, kar si želi ali kar pričakujejo drugi od njega. In ravno v tem je velikokrat problem, sami želimo na hitro veliko več doseči, kot smo sposobni, in tudi naši bližnji nas silijo v to. Družba kot celota želi, da dosežemo veliko več, kot smo sposobni sami doseči. Tudi ugodje nas velikokrat zapusti v naših prevelikih načrtih in željah, preplavita nas utrjenost in nejevolja. Vse to človeku v trenutku odvzame kokain, zato je v tem obdobju razvoja družbe tako zaželen in za nekatere dobesedno nepogrešljiv.

 

 

+++

 

Strokovnjak iz Velike Britanije je ta proces opisal takole:

 

"Ljudje želijo instant antidepresiv in mislijo, da je to kokain, a nikakor ni. Srečujemo se z življenji posameznikov, ki so zaradi tega popolnoma uničena. Povečana uporaba je deloma povezana s stresom sodobnega življenja. Ljudje imajo dve službi ali pa je nimajo, zato postanejo izčrpani in postanejo depresivni. Takrat uživajo kokain. Želijo ga še naprej uporabljati zaradi vzponov, nato pa ga morajo še naprej uporabljati zaradi padcev, zato kokain povzroči resne zasvojenosti.  Med uporabniki kokaina srečamo ljudi z vseh ravni družbe, ki jih je ogrozila odvisnost od kokaina. Kokain uporabljajo vse starostne skupine. Ljudje začnejo to jemati v skupini, nato pa nadaljujejo sami in se preprosto zgodba nadaljuje; njihovo življenje se tako spremeni v nekaj čisto drugega, kar so si želeli."

 

 

Uporaba kokaina vpliva na uporabnika, družino in družbo. Te učinke lahko opazimo kot zlorabo, promiskuiteto, nenačrtovane nosečnosti, ločitve, nasilje, nesreče in kriminal itd.. Kokain vpliva na finančno stabilnost družin in naroda. Kokain vpliva tudi na zdravstveni sistem. Stroški zdravstvene oskrbe v ZDA, Sloveniji in EU, povezani z drogami, naraščajo.

 

 

 

"Med več kot 100 evropskimi mesti se je po višini koncentracije kokaina Ljubljana uvrstila na visoko 17. mesto, kar je izrazito visoko. To tudi pomeni, da se v Ljubljani uporablja veliko kokaina in da je preskrba dobra."

 

 

Kokain vpliva na stabilnost družine, saj uporabniki postanejo nasilni. Zakonci in otroci postanejo tarča besa med uživanjem kokaina, ali pa ko se začnejo odtegnitveni simptomi. V ZDA se vsako leto rodi več kot 10.000 dojenčkov, ki so bili v maternici izpostavljeni kokainu. Ti otroci se lahko rodijo prezgodaj in imajo ob rojstvu odtegnitvene simptome. Druge težave vključujejo visoko stopnjo smrti teh otrok v prvem mesecu po rojstvu, prirojene napake, poškodbe možganov, duševno zaostalost in druge motnje. Ti otroci so izpostavljeni visokemu tveganju za zlorabo s strani skrbnikov.

 

Študija s Harvarda je pokazala, da visoka stopnja uporabe kokaina med ženskami prispeva k nefunkcionalnemu domačemu okolju. To vodi do tega, da so nekateri otroci odvisnikov od kokaina končajo v rejništvu. Vsak deseti delavec v ZDA poroča, da pozna nekoga, ki med delom uživa kokain. Kokain povzroči finančno izgubo na delovnem mestu zaradi neučinkovitosti, odsotnosti z dela in nesreč pri delu. Tisti, ki uživajo droge, na delovnem mestu ogrožajo sebe in ljudi okoli sebe.

 

Kokain vpliva na povečanje kriminala in nasilja v soseskah. Porast umorov mladih pripisujejo epidemiji uživanja kokaina. Nasilje je moteče za soseske, saj se preprodajalci mamil borijo za ozemlje, ogrožajo prebivalce, novačijo otroke in se med seboj spopadajo. Otroci - mladostniki na teh območjih redno nosijo in uporabljajo orožje, kar je postal njihov način življenja.

 

 

 

"Kokain je v Evropski uniji zelo dostopna droga. Ocenjuje se, da se v EU porabi na leto za kokain okoli 10 milijard evrov. Kokainski trg v EU je drugi največji trg prepovedanih drog - takoj za konopljo."

 

 

 

Kokain neposredno deluje na naš center ugodja, izboljša naše ugodje in nam omogoči, da se veselimo, da z lahkoto premagujemo napore. Le denar moramo imeti, da ga kupimo v mreži preprodajalcev. Od sprva občasne uporabe kokaina posamezniki napredujejo po družbeni lestvici, nekaterim uspe v poslu in si pridobijo več denarnih sredstev. Dosežejo profit, ki je glavno gonilo sodobne neoliberalne družbe. In ko sem že pri neoliberalizmu, je kokain droga neoliberalizma, saj omogoča pridobitev profitov, sicer za ceno zdravja, a zdravje ni več glavna dobrina te družbe, čeravno ga imajo vsi polna usta (ali pa ga imajo polna usta ravno zato, ker za ljudi dejansko ni več najbolj pomemben). Celo slovenska Zdravniška zbornica predlaga, da se zdravstveni zavodi preoblikujejo v podjetja, katerih cilj je vedno profit. In to predlagajo brez zadržkov, da bodo lahko managerji lažje upravljali bolnišnice in pritiskali na zdravnike, da bodo delali visoko profitabilne produkte za nizko ceno dela. Kaj pa ostali, ki ne bodo imeli profitabilne bolezni ali bodo predčasno umirali? Ali zanje načrtno uvajamo evtanazijo, ki nas bo rešila težkih, dragih in neprofitabilnih bolnikov? To so težka vprašanja, a četudi na prvi pogled niso povezana z uporabo drog, sodijo v to zgodbo.

 

 

+++

 

Ko zdravniki začnejo delati za profit, je seveda konec solidarnosti. Mi, zdravniki, lahko delamo samo za življenje - in to brezpogojno, brez ukazov manangerjev. Če živite v družbi profita, morate sebe pripraviti do tega, da ste najbolj profitabilni in konkurenčni. Pri tem vam seveda lahko začasno pomaga tudi kokain, pa amfetamin in druge stimulativne droge. Poudarek je na začasno, kajti ko pride do pogostejše uporabe in potrebe po uporabi kokaina, nastopi bolezen odvisnosti in se začne borba za življenje. Marsikomu v tej bitki ne uspe.

 

 

 

"Velika pristanišča so vstopna vrata kokaina v EU. Tudi naše pristanišče Koper predstavlja vstopna vrata za kokain, ki se proizvaja daleč v Južni Ameriki."

 

 

 

In s profitom ima opravka tudi preprodaja kokaina v državah EU. Kupna moč prebivalcev v Uniji je veliko večja kot v nerazvitih predelih sveta, zato je prodaja kokaina na evropskem trgu donosnejša kot na drugih trgih tretjega sveta, zato prihaja več kokaina v EU. Kokain je v EU tudi zelo dostopna droga. Ocenjuje se, da se v EU porabi na leto za kokain okoli 10 milijard evrov (!). Kokainski trg v EU pa je drugi največji trg prepovedanih drog - takoj za konopljo. Pa vendar če gremo na začetek, kokain bi v EU kupovalo malo ljudi, če ne bi prevladovala neoliberalna ideologija, usmerjena v profit in v prekomerno izkoriščanje ljudi zaradi profitov. In ravno zato, da so ljudje bolj profitabilni in da so umetno srečni, se kokain tako intenzivno prodaja v EU. Žal je ta sreča kratka pri večini in se spremeni v pekel odvisnosti.

 

Velika pristanišča so dejansko vstopna vrata kokaina v EU. Tudi naše pristanišče Koper predstavlja vstopna vrata za kokain, ki se proizvaja daleč v Južni Ameriki, kjer gojijo koko, ne boste verjeli, samo zato, da preživijo in da se prebijejo preko bede, ki jo živijo iz dneva v dan. Kokain bi težko prišel v EU, če ne bi tega procesa podpirala korupcija na različnih nivojih. 

 

Proizvodnja kokaina v Južni Ameriki je vezana na družinski ciklus. Mladoporočenca zasadita mlada drevesa, ki jim potem celo njuno skupno življenjsko obdobje omogočajo preživetje družine. Potem pride nov par, požaga stara drevesa in zasadi nova. In tako se ta svet vrti naprej iz generacije v generacijo in proizvodnja koke jim predstavlja osnovni finančni vir za preživetje.

 

 

+++

 

Proizvodnja kokaina in njeogova kokaina vzpostavlja osnovne ekonomske, prodajne mreže v teh nerazvitih državah. BDP Bolivije je samo 4600 dolarjev, zato se najdejo družine, ki za izredno nizko ceno pridelujejo kokine liste. Redki sicer obogatijo in še pravočasno prenehajo z uporabo kokaina. Večina jih dela, kot bi rekel Ježek, za ljubi kruhek. In tako je kokain, ki prinese nekaterim kratko srečo, tako rekoč droga obupa in revščine od začetka do konca, samo vmes je nekaj preprodajalcev, ki živijo nad povprečjem in v kriminalu, kajti preprodaja drog je kriminalno dejanje, s čemer se ukvarjajo kriminalne združbe, te pa vedo, kaj je trg in kako se preprodaja drogo.

 

A kljub vsemu je za nekatere prebivalce in prebivalke preprodaja drog v našem primeru kokaina dokaj donosen posel, ki jim zagotovi vsakodnevno preživetje, zelo redko prinese bogastvo in lepo prihodnost, če jih ne ulovi policija. Vklopijo se v neoliberalno preobrazbo družbe. Postanejo podjetniki s profitom, ki so ga ustvarili z ilegalno preprodajo drog in razvijejo svojo novo profitno dejavnost, ki ni nujno povezana z preprodajo drog. Čez nekaj let se njihova zgodovina pozabi, družba pa ima od tega neko novo gospodarsko realnost, elito in tudi rast BDP. Na ta način se tudi spreminja struktura družbe. Ključni problem je pranje ilegalno pridobljenega denarja, za kar pa se vedno najde rešitev, kajti organizirani kriminal obvlada tudi to.

 

Gojenje, proizvodnja in preprodaja kokaina so nezakoniti. Leta 2021 smo v EU zasegli 240 ton kokaina. Letni zaseg se povečuje od leta 2014 dalje. Čistost cestnega kokaina se v zadnjih letih povečuje, kar pomeni, da je na črnem trgu veliko kokaina in da je to tudi hkrati posledica velikega povpraševanja po kokainu. Večja koncentracija kokaina v cestnem kokainu pa pomeni tudi večjo možnost za zaplete, med katerimi je tudi smrt. Cena kokaina se trenutno znižuje, kar je še dodaten pokazatelj, da je kokaina na trgu res veliko in tudi konkurenca med prodajalci zelo velika. Posledično je tudi dostopnost do kokaina lahka. Število iskalcev zdravstvene pomoči zaradi želje po odvajanju od kokaina v zadnjih letih zaradi odvisnosti od kokaina narašča in predstavlja drugo najpogostejšo potrebo po zdravljenju odvisnosti. Kokain je bil druga najpogostejša psihoaktivna snov, s katero so se zastrupili uporabniki drog, o katerih so leta 2020 poročale bolnišnice iz mreže Euro-DEN Plus.

 

 

 

"Raziskava med uporabniki nočnih zabav v Sloveniji je pokazala, da so kokain uporabljali udeleženci nočnih zabav, največkrat za boljše razpoloženje (88,1 %), za popestritev spolnosti (21,5 %) in za dvig delovne storilnosti (12,9 %)."

 

 

 

Če ne bi bilo povpraševanja po kokainu, ga v EU ne bi zasegli v tako velikih količinah. Večina kokaina se iz Južne Amerike prepelje po morju v kontejnerjih. Vmesna postaja je lahko tudi Zahodna Afrika, od koder potem potuje z drugo ladjo v Evropo. Na ta način prevoza so se preprodajalci usmerili predvsem v času pandemije, ko so bili letalski prevozi drastično zmanjšani, celo ukinjeni. Večina uporabnikov (59 %) njuha kokain in ob tem prihaja tudi do nevarne poškodbe nosne kosti sitke. Preko tako poškodovane sitke lahko izteka tudi možganski likvor.

 

 

+++

 

Časi in navade so se hitro spremenili. Če je bil kokain v preteklosti predvsem droga bogatih družbenih slojev, ga danes uporabljajo prebivalci iz vseh ravni družbe. Povečanje razpoložljivosti cenejšega kokaina v prahu visoke čistosti pomeni, da imajo mnogi zdaj dostop do droge, ne da bi pri tem izgubili veliko denarja.

 

Škoda za zdravje, povezana z redno uporabo kokaina, vključuje odvisnost, težave s srcem in duševnim zdravjem ter povečano tveganje za nesreče. Škodljivost in posledice se lahko povečajo, če se kokain uporablja skupaj z alkoholom. Vbrizgavanje kokaina je povezano z najhujšimi zdravstvenimi tveganji. Večino smrti med uživalci kokaina so pripisali prevelikim odmerkom, v večini primerov pa so v krvi umrlih odkrili tudi druge snovi, predvsem opioide.

 

Raziskava med uporabniki nočnih zabav v Sloveniji je pokazala, da so kokain uporabljali udeleženci nočnih zabav, največkrat za boljše razpoloženje (88,1 %), potem za popestritev spolnosti (21,5 %) in za dvig delovne storilnosti (12,9 %). Največ obiskovalcev nočnih klubov (90 %) je uporabljajo kokain nazalno oziroma z njuhanjem. Več kot polovica uporabnikov kokaina (54,6 %) si s prijatelji včasih posoja pribor za uporabo kokaina. Samo nekaj manj kot četrtina uporabnikov nočnih programov (22,7 %) ni delila pripomočkov za uporabo kokaina z nikomer, kar ni dober pokazatelj, saj se lahko z souporabo pribora širita hepatitis C in HIV. Med uporabniki so zaznali številne zdravstvene in socialne težave zaradi uporabe kokaina. Najpogostejše težave, ki so jih navajali, so bile predvsem psihične, in sicer nespečnost, depresija oziroma potrtost, težave s koncentracijo ter občutki strahu in tesnobe. Manj je bilo težav s srcem in zasvojenostjo. Na področju odnosov so imeli uporabniki kokaina v nočnih lokalih zaradi kokaina težave s starši ali partnerjem, prijatelji, težave zaradi prepiranja in pretepa. Neželen spolni odnos je imelo zaradi kokaina 5,8 % uporabnikov nočnih prireditev, težave na delovnem mestu ali v šoli pa 6,4 %.

 

 

Najbolje se vidi dinamiko uporabe kokaina na nočnih zabavah pri proučevanju koncentracije metabolitov kokaina v odpadnih vodah. Sedaj že nekaj let delamo te preiskave in to ne samo v Ljubljani, kjer smo v Sloveniji tudi začeli pred leti spremljati metabolite ampak tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih.

 

 

Koncentracija metabolitov je pomemben pokazatelj, ker lahko vrednosti primerjamo med mesti in državami in opazujemo trende. V zadnjih treh letih se količina najdenih metabolitov kokaina v Ljubljani z leti povišuje. Najvišjo koncentracijo pa dosežejo v soboto in v nedeljo zvečer, ko se dogajajo nočne prireditve in tudi številne zabave po domovih. Med več kot 100 evropskimi mesti se je po višini koncentracije kokaina, Ljubljana uvrstila na visoko 17. mesto, kar je izrazito visoka uvrstitev in kar pomeni, da se v Ljubljani uporablja veliko kokaina, kar je seveda tudi posledica dobre preskrbe Ljubljane s kokainom. Maribor dosega 20. mesto pri povprečni tedenski uporabi ekstazija. Tudi tu se pokaže visoka uporaba ekstazija ob koncu tedna, verjetno na različnih nočnih zabavah.

 

Po podatkih epidemiološke študije, ki je bila izvedena leta 2018 v Sloveniji, je 2,6 % oseb v starosti 15–64 let že uporabljalo kokain. Največji delež ljudi (5,5 %) je že uporabljalo kokain v starostni skupini od 25–34 let. Največji delež uporabnikov, ki so že uporabljali kokain, je med visoko izobraženimi, in sicer 3,5 %.

 

 

+++

 

Strokovnjaki ocenjujejo, se bo uporaba kokaina v naslednjih letih še povečevala v vseh populacijskih skupinah tudi zaradi družbenih razmer, v katerih živimo. S tem pa se bo povečevalo povpraševanje po zdravljenju odvisnosti od kokaina. Ker nimamo še zdravila za zdravljenje kokainskih odvisnosti, bomo morali vlagati velike napore v zdravljenje kokainskih odvisnikov na nefarmakološki način in v preventivne dejavnosti, ki bi zmanjšale uporabo kokaina in posledice njegove uporabe. Vsekakor je to družbena problematika, ki bi ji bilo smiselno posvetiti več naporov za zmanjševanje škode, ki jo povzroča uporaba droge. Toda politika ima druge cilje, ki so daleč od tega. Kokain bo pomembna droga, vse dokler bomo tako tekmovalna družba, ki sama po sebi sili mladostnike in mlajše odrasle, da si pri vzpenjanju po družbeni lestvici pomagajo tudi z kokainom in drugimi vzpodbujevali.

 

Pomembni so programi pomoči odvisnim, ki jim omogočajo obvladovati negativne posledice uporabe kokaina tako pri posamezniku kot v družini, podjetju in družbi. Predvsem pa je pri tem pomembna lokalna skupnost, v kateri otroci odraščajo in katere vrednote bodo odnesli s seboj v življenje in bodo na njih vplivale vse do smrti. Te vrednote bodo pomembne tudi v trenutku, ko se bodo odločali o tem, ali naj uporabijo kokain ali ne.  

 

Seveda ima vsaka država na tem področju vedno pomembne naloge, toda teh nalog med cilji trenutne vladajoče garniture pač ni moč niti videti niti slišati, pa četudi predstavljajo mnogim velik problem. Zakaj je tako, je pa povsem druga zgodba ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
19
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.996
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.098
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.799
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.485
05/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.054
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.191
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.128
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 721
09/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.047
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 469