Prof. dr. Dimitrij Rupel, narodno in državno posebej spoštovan kot zaslužen osamosvojitelj in zunanji minister, sproža javno razpravo o težavah osamosvojiteljev onkraj demokracije, ki persistirajo še danes, torej preko 30 let od uveljavitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, v smeri, da "nasproti parlamenta in grobnice narodnih herojev pa stoji marmornat spomenik neveljavni ustavi iz leta 1974, ki jo je leta 1991 zavrgel in nadomestil s slovensko ustavo naš Državni zbor", ob čemer se besednjak usmerja v napis na spomeniku, na katerem je prva uvodna izjava "ustave iz leta 1974" (cit. po viru, D. Rupel: Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev, 12. 3. 2023).

Navedeno je delno neutemeljeno.

Podobno se med glavne mejnike zgodovine vrednotnih temeljev slovenskega naroda in države v javno razpravo še danes brez stvarne osnove vnaša konfuzijo o 26. in 27. aprilu 1941 – "Glavni mejniki slovenske zgodovine (1941-2009) so: 1941 (Protiimperialistična fronta)" (cit. po viru, D. Rupel: Kratka zgodovina preddržavnega in državnega slovenstva, 7. 9. 2019), ob čemer je govora o datumu ustanovite te fronte 26. aprilu 1941 ob opombi napačnega datuma 27. aprila 1941 (slednje po viru, D. Rupel: Izključevanje in razkol v slovenski politiki: Narodni svet in Osvobodilna fronta). Ali pa se indoktrinira s podobo vrhunskega vojnega prorevolucionarnega in prokomunističnega funkcionarja Edvarda Kocbeka kot temeljno vrednotnega simbola žrtev totalnega oboroženega udara slovenskih prorevolucionarnih prokomunistov vanje – "komunisti so bili neusmiljeni do Edvarda Kocbeka" (cit. po viru, predstavitev D. Rupla z dne 20. januarja 2023 knjig Igorja Omerze z naslovoma Kocbek, Pahor, Jančar in Udba ter Jovanka in Udba).

Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabú preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela slovenskega političnega telesa, v katerem se radi pustimo eden drugemu promovirati z besedo "sredina". Temeljno vrednotna konfuzija je eden od kolesc v mehanizmu permanentnega razkola tega političnega telesa. Mehanizem razkola vrednot onemogoča obratno učinkujoč mehanizem v smeri poenotenja pristno demokratične opozicije Slovenije v blok. V blok nasproti desetletno sistemsko-strukturno eskaliranim nedopustnim aktivnostim slovenske prototalitarne prokomunistične pozicije. 

Tabúizirana konfuzija vzporedno učinkujočih ustavnih, temeljnih vrednot se primeroma odraža v dejstvu vprašljivih grobnice in spomenikov neposredno ob temeljno vrednotnem simbolu naše prodemokratične državnosti. Nadaljnji primer je freska, ki se še danes nahaja v čistem nukleusu slovenske narodne državnosti na eni od sten ob Veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije – freska z vihrajočo rdečo zastavo sovjetske republike ob dogodkih iz aprila 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani (vir). V srži gre za tabú hkratnega obstoja dveh vzporedno učinkujočih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske državnosti – novega prodemokratičnega vzporedno s starim prototalitarno prokomunističnim.

Ob tem že poenostavljena uporaba logične metode razlage katerekoli stvari, torej t.i. zdrava pamet, kaže na vzporedno učinkujočo, nikoli pretrgano prototalitarno in prokomunistično temeljno vrednotno rdečo nit v slovenskem narodu in državi, ki je skladna s temeljem vrednot prototalitarne in prokomunistične "ustave iz leta 1974". Precizneje je bil problem osvetljen in utemeljen ob okrepljeni uporabi (forenzične) zgodovinske metode v prispevku Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920 (vir).

Hipoteza: "neveljavna ustava iz leta 1974, ki jo je zavrgel in nadomestil Državni zbor leta 1991"

Osvetlimo delno neutemeljenost in konfuznost uvodoma navedene hipoteze v smeri, da še danes "nasproti parlamenta in grobnice narodnih herojev pa stoji marmornat spomenik neveljavni ustavi iz leta 1974, ki jo je leta 1991 zavrgel in nadomestil s slovensko ustavo naš Državni zbor", ob čemer besednjak usmerja v napis na spomeniku, na katerem je prva uvodna izjava "ustave iz leta 1974". 

Navedba o "ustavi iz leta 1974" lahko kaže na Ustavo Socialistične republike Slovenije, razglašeno 28. februarja 1974 in objavljeno v Uradnem listu te republike, številka 6. Navedba o "ustavi iz leta 1991 in Državnem zboru istega leta" kaže na Ustavo Republike Slovenije, razglašeno 23. decembra 1991 in objavljeno v Uradnem listu te republike, številka 33 iz z dne 28. decembra 1991 (vir). Navedeno je delno neutemeljeno, saj Ustava Republike Slovenije z dne 23.12.1991 ni dejanje "Državnega zbora". Nova Ustava je dejanje Skupščine Republike Slovenije, kar je primeroma razvidno iz zadnjega podstavka preambule te ustave, po katerem jo "sprejema Skupščina Republike Slovenije". 

Nadalje Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 v nobenem delu ne določa nedvoumne izrecne razveljavitve oziroma navajanega "zavrženja in nadomestitve ustave iz leta 1974". Prav nasprotno, razglasitev Ustave Republike Slovenije z dne 23.12.1991 po eni strani izrecno temelji na veljavnih določbah "ustave iz leta 1974" z novelami, po drugi stani pa ne vsebuje nobene določbe, s katero bi nedvoumno izrecno razveljavila staro ustavo. 

Stara ustava iz leta 1974 je izrecna temeljna podlaga za sprejem nove iz leta 1991, kar je razvidno iz neposredno pred novo ustavo sprejetega Odloka o razglasitvi ustave Republike Slovenije z dne 28.12.1991 (vir, stran 1), po katerem se izrecno odloča navedena podlaga, tako da se ustavo razglaša "[K]er je izpolnjen pogoj iz ustave Republike Slovenije [iz leta 1974 z novelami, in] na podlagi ustave Republike Slovenije [iz leta 1974 z novelami]". Nedvoumna izrecna razveljavitev oziroma "zavrženje in nadomestitev" ustave iz leta 1974 ne obstaja, zato ostaja slednja še danes učinkujoč vzporedni ustavni temelj vrednot slovenske državnosti. 

Položaj se poizkuša sanirati s sklicevanjem na običaj, po katerem novi predpis sam po sebi razveljavlja starega, vendar to v našem primeru ni nedvoumno. Za uveljavitev volje slovenskih osamosvojiteljev v letu 1991, ki jo želimo domnevati, po kateri bi bili želeli leta 1991 nedvoumno "zavreči in nadomestiti" staro ustavo z novo, je bila nomotehnično potrebna uporaba izrecne klavzule razveljavitve starega pravnega akta v novem pravnem aktu. Taka nedvoumna izrecna razveljavitvena klavzula je pravilo, kar se odraža iz vpogleda v izrecne razveljavitvene določbe zakonov, pravilnikov in drugih pravnih aktov, ki se v tej luči praviloma glasijo v smeri: "z dnem uveljavitve novega zakona preneha veljati stari". 

V rdeči niti slovenske državne ustavnosti je pravilo nedvoumne izrecne razveljavitve razvidno v drugem odstavku I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL), razglašene 25. junija 1991 in objavljene v Uradnem listu te republike, številka 1 (vir, stran 1). Tam se po eni strani nedvoumno izrecno razveljavlja Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije takole: "za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ". Po drugi strani pa se v TUL ne razveljavlja republiške ustave iz leta 1974 z novelami, s čimer se slednjo nedvoumno ohranja v vzporedni temeljno vrednotni veljavi skupaj s TUL. Tudi TUL, tako kot nova ustava, je sprejeta izrecno na podlagi "ustave iz leta 1974" z novelami – "ker je izpolnjen pogoj iz [ustavnega amandmaja k] Ustavi Republike Slovenije [iz leta 1974 se sprejema TUL]" (slednje cit. po preambuli neposredno pred TUL sprejetega Odloka o razglasitvi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25.6.1991, objavljenega v Uradnem listu te republike, številka 1 (vir, stran 1).

Pravilo nedvoumne izrecne razveljavitve (oziroma spremembe, dopolnitve, dodajanja ali črtanja) na ustavni ravni, ki onemogoča konfuzijo, se primeroma kaže iz novel nove ustave, tako da se po I. razdelku UZS68 "v ustavi […] spremeni" (vir), po I. razdelku UZ80 "v ustavi […] doda" (vir), po 1., 2. in 3. členu I. razdelka UZ3a, 47, 68 se "v ustavi […] doda […] spremeni […] spremeni" (vir), po I. razdelku UZ14 "v Ustavi […] doda" (vir), po I. razdelku UZ43 "v Ustavi […] doda" (vir, stran 8461), po I. razdelku UZ50 "v Ustavi […] spremeni" (vir, stran 8462), po I. razdelku UZ121, 140, 143 "v Ustavi […] spremenijo […] spremeni […] črta […] spremeni […] spremeni […] spremeni […] spremeni" (vir), po I. razdelku UZ148 "v Ustavi […] spremeni" (vir), po I. razdelku UZ90, 97, 99 "v Ustavi […] spremenijo […] spremeni […] spremeni […] spremeni […] črta […] črta" (vir, stran 5326), po I. razdelku UZ70a "v Ustavi […] doda" (vir), po I. razdelku UZ62a "v Ustavi […] doda" (vir).

Ob osvetljeni opustitvi osamosvojiteljev nedvoumne izrecne razveljavitve "ustave iz leta 1974" je ostala v nikoli pretrgani rdeči niti vzporedno učinkujoča temeljna vrednota totalnega in oboroženega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in njegovo državnost iz prve uvodne izjave preambule Ustave Socialistične republike Slovenije z dne 28.2.1974, ki se na spomeniku nasproti Državnega zbora Republike Slovenije še danes glasi: 

"Izhajajoč iz tega - da so delavci, kmetje in delovna inteligenca ter vsi napredni ljudje Slovenije, združeni v vseljudsko organizacijo Osvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji zrušili stari družbeni red […]."