Zgodilo se je nekje v čudovitih, po pomladi dišečih notranjskih gozdovih, ko jih je rahlo zalival dež. Zgodilo se je blizu Cerknice v eni od številnih kraških jam. Zgodilo se je na globini 100 metrov v večni temi, tam spodaj, kamor vstopajo samo najbolj pogumni in pogumne. Ob vračanju iz brezna, ko je bila že pripeta na vrv, je mlada, 33-letna jamarka dobila v glavo hud udarec zaradi padajoče skale. Padla je v nezavest in kolegi so jo prenesli na relativno varno mesto in poklicali pomoč. Začela se je akcija reševanja dekleta iz v jame, v katero je bilo moč priti z veliko težavo preko številnih zožitev. Kako hudo je bilo, pove dejstvo, da je jamarko s svojim telesom ogreval njen brat. Tako je, ko se možnosti zmanjšajo na minimum, ko čakaš na transport iz jame in se boriš -in vsi okoli tebe - za življenje.

Ti dnevi so bili za jamarje, Civilno zaščito, številne prostovoljce in za zdravstvo čas velikih preizkušenj, ki so jih naši prostovoljci opravili z odliko. Tega jim prav gotovo ne bi uspelo brez požrtvovalnosti, nesebičnega sodelovanja in notranjega klica, ki ga nosijo globoko v sebi in si ga ne pustijo odvzeti in ki jih veže v trdno povezano solidarnostno skupnost.

Takoj je bilo jasno, da poškodovane jamarke ne morejo rešiti brez opreme in dodatne pomoči. Stekla je akcija. Akcija prostovoljcev. Čeprav so že velikokrat opozorili, da bi potrebovali profesionalno ekipo, pa je zanjo - tako kot vedno - verjetno zmanjkalo denarja. Pomagala je Civilna zaščita, ki je vedno prisotna pri takih dogodkih. Sodelovali so zdravniki in zdravnice, številni jamarji, minerji ... Tako so prostovoljni reševalci začeli reševanje poškodovane, ki je bila v nezavesti, in se boriti z neusmiljenim časom.

To je bil teden, ko smo v vsej veličini svojega poklica zdravniki dokazali, da smo vredni Hipokratove zaprisege, čeprav nam v medijih včasih celo to oporekajo. V praksi in na terenu smo zdravniki 100 metrov pod zemljo nedvomno dokazali, da gremo na pomoč bolnikom tudi ko nam grozita nevarnost ali celo smrt. Zato so vse kritike zdravništvu odveč in zlonamerne, še več - so zelo škodljive.

Ker sem član štaba Civilne zaščite, ki ga vodi legendarni Sandi Curk, sem bil tudi v stiku z njim in bil tudi sam pripravljen priskočiti na pomoč, če bi bilo potrebno.

Oprema je čakala v dnevni sobi in v avtu. Čakal sem samo še na klic. Iz takega testa pač smo pokončni Slovenci.

"Ob takih trenutkih se pokaže vsa beda časa, v katerem živimo; beda slovenske politike in medijev. Ljudi, ki so pripravljeni tvegati življenje, diskreditirajo na različnih nivojih, ker ne znajo ločiti stroke od politike."

Iz 100 metrov globokega brezna na Cerkniškem je veliko prostovoljcev, med njimi so bili tudi zdravniki, zavzeto reševalo jamarko. Reševala jo je velika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev. Med njimi so bile tudi zdravnice, ki jih sicer srečujete v ambulantah, a tokrat so se spustile v globino v popolnoma nepredvidljivo in nevarno okolje, v temo, reševati dragoceno življenje mladenke. Medtem ko so zdravstveni delavci skrbeli za življenje poškodovanke globoko pod zemljo, so njihovi kolegi jamarji in minerji širili rov za reševanje dekleta. Še več, načrtovali so celo postavitev zasilne operacijske dvorane v breznu, če bi bilo to potrebno.

Verjetno bi v tem primeru operacijo izvedel eden najboljših kirurgov s tega področja, verjetno eden od tistih, ki ga preganjajo vodstvo UKC in minister Bešič s svojim kolegom Alešem Šabedrom; ti ljudje niso vredni svojih pozicij in sem jih tudi že javno pozval k odstopu. Svoje mnenje je podal minister za zdravje v parlamentu: Danijel Bešič Loredan pričakuje, da vodstvo zdravstvenega zavoda v primeru spornega, neetičnega in celo koruptivnega ravnanja prekine delovno razmerje s takšnim zdravnikom. Ob tem ko mu primanjkuje zdravnikov, se gre maščevalne pohode in odpuščanje visoko usposobljenih zdravnikov.

Ob takih trenutkih, kot je bil ta v Cerknici, postanejo ta preganjanja in obtoževanja resnična beda slovenskega managementa in ministrstva, neznanska sramota slovenskega naroda in dokaz nesposobnosti ministra in nekaterih vodstev. Ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoja življenja za svoje paciente, se ne preganja. Toda pri nas je drugače, kot narod smo pripravljeni primitivno obtoževati in jih diskreditirati v javnosti (da ne rečem, da bi jih najraje kamenjali in zažgali na grmadi kot pred nekaj stoletji).

+++

Ob takih trenutkih se pokaže vsa beda časa, v katerem živimo; beda slovenske politike in medijev. Ljudi, ki so pripravljeni tvegati življenje, diskreditirajo na različnih nivojih, ker ne znajo ločiti stroke od politike. Potem pa se čudijo, da manjka zdravnikov. Zdravstvo je tako občutljivo področje, da tako primitivnih vodij preprosto ne prenese. Že večkrat sem dejal, da zdravstvo ni tekoči trak pri Fordu in da se ne da menjati kadra kar čez noč, potem ko si vanj vložil leta učenja in treninga.

"Zdravniki smo dokazali, da smo tudi danes sposobni reševati v najhujših razmerah, da slovenski zdravnik ne okleva, ko je potrebno reševati življenja, pripravljen je izgubiti tudi lastno življenje, da bi rešil pacienta."

Ob kritiki zdravstva, ki je na dnevnem redu v medijih tudi zaradi lomastenja Bešiča po zdravstvu, ki daje medijem korajžo, da so še bolj ostri do zdravništva, so se zdravnice kljub vsemu, kar slišijo vsak dan v javnosti, pogumno spustile v brezno in pri tem tvegale lastna življenja ter odmislile neprimeren odnos ministra do zdravnikov in zdravstva. Osredotočile so se na delo s ponesrečenko, jo vzdrževale pri življenju in čakale, da bodo drugi prostovoljci naredili pot iz brezna sploh prehodno. Spustile so se na 100 metrov globine skozi težko prehodne rove in pri življenju vzdrževale nezavestno jamarko. Medtem so jamarji z minerji pripravljali pot na svobodo. Po 30 urah je uspelo pacientko z vrhunsko organizacijo in tehniko prinesti na površje in ji omogočiti novo rojstvo s prevozom v Univerzitetni klinični center. Vseskozi je bilo potrebno vzdrževati vse pogoje za preživetje ranjene jamarke. Ljudem okoli brezna se je odvalil kamen s srca.

Zdravniki smo dokazali, da smo tudi danes sposobni reševati v najhujših razmerah, da slovenski zdravnik ne okleva, ko je potrebno reševati življenja, pripravljen je izgubiti tudi lastno življenje, da bi rešil pacienta. Smo ponosni nasledniki zdravnikov, ki so svoja življenja žrtvovali v drugi svetovni vojni, da so rešili ranjence ne glede na njihove politične opredelitve. Ob tem so vse nepotrebne debate v javnosti, ki jih napihuje politika, odveč in neprimerne. Šele v tej luči se vidi, kako primitivni so ti ljudje in njihove kritike. Toda zakaj vse to počnejo, čemu zmanjšujejo kredibilnost zdravstva, mi pa še danes ni jasno.

+++

Ob vsem tem so ob takem dogodku kritike pametnjakovičev, ki vse vprek kritizirajo slovensko zdravstvo, nekaj zelo groznega in nesprejemljivega. Napadi ministra za zdravje na zdravstvo so kot neodgovorno početje človeka, ki je izgubil moralni kompas in se bori kot zdravnik samo še za politične točke, pa naj stane kolikor hoče.

Namesto da bi minister branil zdravstvo, ga neusmiljeno napada in zahteva, da se odpušča vrhunske strokovnjake iz vrhunskih ustanov, ki so ravno zaradi njih vrhunske. Minister tudi diskreditira zdravstvo in zdravnike in tako sledi nalogi, ki mu jo je dal šef, da je potrebno zdravnike diskreditirati in napadati njihov sindikat Fides, kot je povedal tedanji pogajalec z Loredanom. Tako je, zato ker nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije, ker nas vodijo neodgovorna in neprimerna politična vodstva.

Tako je, ko zdravstvo vodi politika in ne stroka.

"Napadi ministra za zdravje na zdravstvo so kot neodgovorno početje človeka, ki je izgubil moralni kompas in se bori kot zdravnik samo še za politične točke, pa naj stane kolikor hoče."

Vsak narod ceni svoje zdravnike, le pri nas je vse več glasov, ki neumorno in nepošteno kritizirajo zdravnike, ki bodo lahko že čez nekaj ur reševali ljudem življenja - in se jim to zdi popolnoma normalno. Seveda, če minister in vlada s svojim predsednikom skupaj ne spoštuje zdravstva in zdravnikov, zakaj bi jih spoštovalo ljudstvo? Kakšno zdravstvo imamo, izveste šele takrat, ko nastopi zdravstvena kriza, ko resnično potrebujete zdravnika in bi brez njega končali tozemsko življenje.

Kot eden vodilnih v pandemiji kovida lahko odkrito povem, da smo imeli boljše rezultate pri soočenju s kovidom predvsem zaradi odličnih in visoko etičnih zdravnikov in zdravnic ter njihovih sodelavcev, ki so dokazali v izrednih razmerah, ko jim država ni bila sposobna zagotoviti niti ustrezne zaščitne opreme, da so kljub temu uspešno reševali  okužene s kovidom in ob tem tvegali tudi svoja življenja. Težko je pozabiti srečanje zdravnikov v Cankarjevem domu, kjer so jim politiki povedali, da ni opreme in ko so stopile solze v oči presenečenih, prekaljenih zdravnikov in zdravnic. Kljub temu so pomagali pacientom, okuženim s kovidom. Za to moraš imeti nekaj velikega v sebi, da lahko prerasteš samega sebe, svoj ego ... in to je vrednota slovenskega zdravnika, zdravnice in njunih sodelavcev. Veliko empatije in zavedanje, kaj je zdravništvo, ki je poslanstvo in ne zgolj služba. 

Ko sem v času kovida kot direktor NIJZ pozval strokovne sodelavce, če lahko prostovoljno pomagajo bolnišnicam in zdravstvenim domovom, se je prostovoljno javilo veliko zdravnikov in medicinskih sester, ki se jim ne bi bilo potrebno javiti in delati v izrednih razmerah. Zavestno so šli v prvo linijo in se ob tem zavedali, koliko tvegajo. Zavedali so se, da s tem tvegajo tudi svoje življenje, saj cepiva še nismo imeli.

Prerazporedil sem začasno preko 100 zaposlenih na epidemiološko delo in niti eden se ni pritožil, vsi so sprejeli nove naloge in se trudili delati po svojih močeh. To je bilo v času kovida pravo bogastvo NIJZ - ljudje, ki vedo, kaj je njihovo poslanstvo, vodstvo, ki ve, kaj je poslanstvo inštituta. Ni pomembno, kaj pišete in govorite, pomembna so dejanja. To je kapital našega zdravstva, gospod predsednik vlade in gospod minister, ne pa denar zavarovalnic, po katerem hlepita in bi spremenila tudi zakonodajo, da bi se dokopala do njega!

"Zdravstvo potrebuje lep odnos do ljudi in veliko medsebojnega spoštovanja, kajti ni lahko delati v zdravstvu, ko ga minister razbije v svojem "stresnem testu" na prafaktorje."

Upam, da sta že ugotovila, da vajino trošenje denarja ne bo doseglo cilja, kajti medicina ni denar, medicina je veliko več, kar vidva preprosto ne razumeta, zato sta oba v tem trenutku na nepravem mestu, zato vlečeta napačne poteze. Medicina je veliko več kot denar in vidva sesuvata ravno to, kar je največ vredno, ker v svojem primitivizmu sploh nista sposobna tega videti; če bi, bi se obnašala precej drugače. In vajino vedenje bi se v trenutku spremenilo, a za to žal nimam več upanja. Sta, kar sta in to bosta ostala in takšna bosta šla v zgodovino, četudi bosta vložila velike napore, da bi si izboljšala ugled. 

+++

Ob tem spoznanju mi je neznansko hudo, a kar je res, je res. Prav je, da se to tudi pove. Izredno težko mi je, ko moram to povedati. Kajti mi bomo morali z vajinimi zablodami živeti, tudi ko vaju ne bo več na teh pozicijah.

A moje misli so še vedno pri kolegicah, ki so se žrtvovale, šle v jamo, rešile poškodovanko in preživele. Premier Golob, minister Loredan - to šteje. Veliko več mi pomenijo kot vidva, ki si nista vzela niti minute, da bi pohvalila prostovoljce. Žal vaju nisem videl ne na televiziji ne v drugih medijih, da bi vsaj z besedo pohvalila prostovoljce. Hodite sadit drevesa na Kras zaradi PR-ja, tule pa niste vredni, da bi prišli vsaj pogledat srčne ljudi, ki prostovoljno (beri: zastonj) rešujejo človeško življenje. 

No, da bom natančen, kasneje se je minister za zdravje končno pismeno zahvalil vsem udeležencem akcije. Malo pozno minister, a vseeno hvala.

Zdaj, ko pišem ta blog, je pred izolsko bolnišnico starejši moški zabodel z nožem varnostnika. Novo opozorilo, da je potrebno nehati z nasiljem in diskreditacijam zdravnikov v zdravstvu. Stvari se v zdravstvu ne rešujejo z nasiljem,  zamenjavami, javnimi obtoževanji in še manj preko medijev. To je bilo jasno tudi nekdanji Komunistični partiji, ki je pustila zdravnikom, da smo vodili zdravstvo tako, kot smo ga in zaradi tega kotirali visoko v evropskem merilu. 

Vse to vsakodnevno (predvsem) verbalno nasilje nad zdravstvom se prenaša tudi na paciente in ne se potem čuditi, če bodo problemi, kot je bil ta v Izoli, še pogostejši in bolj kruti. Zdravstvo je plašna ptica, ki potrebuje nego in veliko razumevanja, da ostane na našem drevesu. Delamo z ljudmi v stiski, zato se od nas veliko pričakuje. Zdravstvo potrebuje lep odnos do ljudi in veliko medsebojnega spoštovanja, kajti ni lahko delati v zdravstvu, ko ga minister razbije v svojem "stresnem testu" na prafaktorje.

Ustavite se, dokler je še čas in ni prepozno. Mimogrede, to je našemu ministru svetoval tudi danski predstavnik zdravstva, a kaj ko Loredan ničesar več ne sliši.