Razkrivamo

Izstop Nemčije iz rabe jedrske energije in mizantropija velikih okoljevarstvenih organizacij

Trenutek slavja nemških Zelenih in velikih mednarodnih okoljevarsvetnih organizacij ob odklopu zadnjih treh nemških jedrskih elektrarn iz omrežja, kar se je zgodilo v v soboto 15. aprila, ima neprijeten priokus in deli nemško javnost. Pri tem ne gre le za nenavadno energetsko-politično soliranje Nemčije, ko več njenih sosed ta trenutek načrtuje gradnjo novih jedrskih elektrarn, Finska pa je le dan pozneje (16. aprila), priklopila na omrežje svoj najnovejši jedrski reaktor v jedrski elektrarni Olkiluoto. V zahodni mednarodni javnosti je bila energetska politika Nemčije zadnja leta sploh deležna precej začudenih in skeptičnih pogledov.

23.04.2023 19:04
Piše: Maksimiljan Fras
Ključne besede:   jedrska energija   Nemčija   Zeleni   plin   Gerhard Schröder   Angela Merkel   Olaf Scholz   Axel Bojanowski   Kalifornija

Po zaprtju še zadnje jedrske elektrarne so pred Nemčijo leta, zaznamovana z večjo potrošnjo premoga, višjimi izpusti toplogrednih plinov in predvsem z višjimi cenami električne energije.

Ameriški časnik The Wall Street Journal je nenavadno energetsko politiko Nemčije že januarja 2019 označil za "najneumnejšo na svetu" (vir). Ob hkratnem odklapljanju jedrskih elektrarn se je ta država minula leta tudi vedno bolj naslanjala na uvoz ruskega zemeljskega plina. Kako naivno je bilo to početje, danes niti ne kaže izgubljati besed: medtem ko jedrska energija zagotavlja državi energetsko suverenost, je zanašanje na ruski zemeljski plin delalo Nemčijo vse bolj odvisno od muhavega Putinovega avtokratskega režima, ki mu je bila ta odvisnost seveda dobrodošla.         

 

Nemčija je od šestdesetih let 20. stoletja zgradila vsega skupaj 36 jedrskih reaktorjev. Največji delež pri oskrbi države z električno energijo so ti dosegli leta 1997, ko so pokrivali skoraj tretjino vseh potreb. Toda v nemški družbi je bilo ves čas prisotno tudi močno protijedrsko gibanje, ki je s stranko Zeleni leta 1983 vstopilo še v nemški parlament. (Ob Nemčiji se morda le še Kalifornija lahko pohvali s podobno močnim okoljevarstvenim gibanjem.) Leta 2000 so Zeleni znotraj rdeče-zelene koalicije Gerharda Schröderja izpogajali izstop Nemčije iz rabe jedrske energije v doglednem času. Angela Merkel, ki je sprva zagovarjala podaljšanje obratovanja nemških jedrskih elektrarn, pa je dan po nesreči v Fukušimi marca 2011 sklenila kar takoj začeti z njihovim postopnim odklapljanjem iz omrežja. Pred Fukušimo je Merklova verjela, da v tehnološko visoko razviti državi z visokimi varnostnimi standardi ne more priti do takšne nesreče, po Fukušimi pa si je premislila, je rekla. Hkrati pa je takrat s to odločitvijo o zaprtju jedrskih elektrarn notranjepolitično učinkovito vzela nemškim Zelenim veter iz jader. 

 

 

 

"Jedrska energija je do podnebja prijazna in je v boju s podnebnimi spremembami ne gre zavreči."

 

 

Dodajmo, da je pri jedrski elektrarni v Fukušimi šlo za starejše jedrske reaktorje druge generacije, ki so bili veliko manj varni od jedrskih reaktorjev tretje generacije, ki so jih v Nemčiji odklapljali iz omrežja v zadnjih letih. Statistično gledano so jedrske elektrarne sploh veliko bolj varne od recimo termoelektrarn na premog ali plinskih elektrarn, saj gre na njihov račun neprimerno manj smrtnih žrtev (vir). Zadnje tri jedrske elektrarne, ki so jih v Nemčiji sredi aprila letos odklopili iz omrežja, pa so spadale po varnosti v sam svetovni vrh. Z izstopom Nemčije iz rabe jedrske energije gre poleg tega v nič tudi vrhunsko znanje iz gradnje in vzdrževanja jedrskih elektrarn, ki se je skozi desetletja nabralo v koncernu Siemens.

 

 

+++ 

  

Nemškega kanclerja Olafa Scholza je nazadnje z odprtim pismom poskušala k spremembi odločitve o odklopu preostalih treh nukleark iz omrežja pripraviti še mednarodna skupina uglednih klimatologov ter drugih znanstvenikov in podpornikov. Njihov argument je bil jasen: jedrska energija je do podnebja prijazna in je v boju s podnebnimi spremembami ne gre zavreči. Še posebej pa je ne gre nadomeščati z dodatnimi termoelektrarnami na premog, kar ima zdaj v načrtu Nemčija.

 

Po drugi strani pa zagovorniki ponovnega večjega nemškega naslanjanja na najbolj umazano fosilno gorivo mirijo, da gre le za začasen ukrep in da je bilo treba jedrsko energijo tako ali drugače dokončno spraviti z mize zato, da bi se lahko toliko bolj okrepila vlaganja v obnovljive vire in plinske elektrarne. Jedrska energija naj bi namreč kot zanesljiv brezogljični vir električne energije kradla pozornost investitorjev od obnovljivih virov energije. Kakor koli, pred Nemčijo so zdaj leta, zaznamovana s še večjo potrošnjo premoga, še večjimi izpusti toplogrednih plinov, predvsem pa s še višjimi cenami elektrike in najverjetneje tudi manjšo varnostjo preskrbe z njo. 

  

Sončna in vetrna energija imata ob svojih prednostih tudi pomanjkljivosti. Ena od njih je ta, da vetrne farme in sončne elektrarne za svojo postavitev ob enaki ali podobni moči zahtevajo neprimerno več prostora kot pa jedrske elektrarne. Poleg tega se v proizvodnji vetrnih turbin in solarnih panelov potrošijo velike količine fosilnih goriv, še zlasti premoga. Ključno pa je to, da oskrba z vetrno in sončno energijo preveč niha in da za stanovitnost oskrbe z brezogljično električno energijo dodatno potrebujemo takšen stabilen vir, kot je jedrska energija.

 

 

 

"Stanovitna oskrba z energijo iz fosilnih in jedrskih goriv je Nemčiji v drugi polovici 20. stoletja zagotavljala gospodarski razvoj brez primere, znan kot t.i. nemški gospodarski čudež."

  

 

 

Rešitev za nihanje oskrbe s sončno in vetrno energijo naj bi sicer predstavljali baterijski hranilniki električne energije, ki naj bi omrežje oskrbovali z energijo takrat, ko bi imele vetrne in sončne elektrarne premajhno proizvodnjo. Toda baterijski hranilniki, ki so danes na voljo v Evropi, lahko prevzamejo kvečjemu toliko električne energije, kot je proizvedejo elektrarne v poldrugi minuti. Do leta 2030 naj bi kapaciteta baterijskih hranilnikov po nekaterih načrtih sicer narasla na desetkratno vrednost današnje, kar pa bo pri današnji porabi še vedno zadoščalo zgolj za petnajst minut preskrbe z električnim tokom (vir).  

 

Kako bomo torej s takšnimi hranilniki prestavljali poletne viške sončne energije v zimski čas? Zdi se, kot da Nemci načrtujejo, da bodo v primeru domačega pomanjkanja električne energije le-to preprosto dokupovali v tujini, recimo v francoskih nuklearkah. Toda v primeru, da bi se tudi druge evropske države začele zgledovati po Nemčiji, kje bo potem tista tujina, iz katere bodo le-te lahko ob pomanjkanju dokupovale manjkajočo električno energijo?

 

 

+++

 

Stanovitna oskrba z energijo iz fosilnih in jedrskih goriv je Nemčiji v drugi polovici 20. stoletja zagotavljala gospodarski razvoj brez primere, znan kot t.i. nemški gospodarski čudež. Ker je vlaganje v obnovljive vire energije povezano z izjemno visokimi finančnimi vložki in višjimi cenami elektrike, je manj verjetno, da bodo manj razvite države sveta kmalu šle po isti poti. Če je premog način, kako najceneje postaviti hrano na mizo, bodo v revnejših državah pač še vedno prej izbrali to tehnologijo. In bogate družbe, ki so svojo blaginjo utemeljile na jedrski in fosilni energiji, niso v stanju, da bi jim zaradi tega delile moralne nauke.   

 

Medtem ko v mednarodni okoljevarstveni organizaciji Greenpeace te dni proslavljajo zaprtje zadnjih nemških nukleark, nimajo namena hkrati obešati na veliki zvon, da so pravzaprav uspešno lobirali proti brezogljični energiji. Pa tudi za drugo veliko okoljevarstveno organizacijo WWF, ki je bila sicer ustanovljena za ohranjanje divjih živali, je to trenutek slavja (vir) in nevarnost vetrnih turbin za prosto živeče ptice je za njo nenadoma stopila v ozadje.

 

 

 

"Nemški novinar Axel Bojanowski izpostavlja, da največjim okoljevarstvenim organizacijam, kot so Greenpeace, WWF ali Sierra Club, ni nikoli zares šlo za naravo, temveč za nadzor, njihova zgodovina pa da se bere kot vojna napoved proti človeštvu."

 

 

 

Brez okoljevarstvenih aktivistov bi se sicer naravi slabo pisalo. Toda nemški novinar Axel Bojanowski izpostavlja, da po drugi strani prav največjim okoljevarstvenim organizacijam, kot so Greenpeace, WWF ali Sierra Club, ni nikoli zares šlo za naravo, temveč za nadzor, njihova zgodovina pa da se bere kot vojna napoved proti človeštvu (vir). Njihov boj je bil tako usmerjen proti kmetijstvu, genskemu inženiringu (npr. proti gojenju riža s povečano vsebnostjo vitamina A), zaščiti pred malarijo, oskrbi z energijo, surovinami in pravzaprav proti vsemu, kar daje človeštvu možnost za inovacije in blaginjo.

 

"Odrekali so hrano lačnim, zdravljenje bolnim, življenjsko pomembno energijo revnim in rodnost ženskam." Ameriški fizik Amory Lovins je kot pripadnik mednarodne zveze okoljevarstvenih organizacij Friends of the Earth ob neki priložnosti izjavil: "Po mojem mnenju bi bilo skoraj katastrofalno, če bi odkrili vir čiste, poceni in obilno prisotne energije – zaradi tega, kar bi z njo naredili."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
9
31.05.2023 20:30
Naš italijanski sodelavec Valerio Fabbri je pred dnevi v prilogi Scenari, ki izhaja kot del rimskega dnevnika Domani, objavil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
5
28.05.2023 19:00
After the initial euphoria, Chinas relations with the Central Asian countries are losing traction as the local population is ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
16
24.05.2023 20:59
Začelo se je zbiranje podpisov za podporo novemu zakonu, ki ga v slovenski zakonodaji še nimamo: o zakonu o pomoči pri ... Več.
Piše: Milan Krek
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
30
18.05.2023 17:15
Na zadnje ideološke poteze vlade Roberta Goloba, ki je pred volitvami obljubljala depolitizacijo, zdaj pa počne ravno nasprotno, ... Več.
Piše: Uredništvo
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
10
17.05.2023 19:00
Konec tedna, natančneje 21. maja, čakajo Grčijo parlamentarne volitve, ki bodo v več pogledih prelomne. Javnomnenjske raziskave ... Več.
Piše: Tomi Dimitrovski
Beijing's new anti-spying rules could put to jail any foreign citizen living in China
8
16.05.2023 22:00
The international community is wary of Chinas latest amendments to its anti-espionage legislation that comes into effect from ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Despite likely losses, China has an interest to fund Pakistani rail network
10
09.05.2023 20:45
Putting economics on its head, China is readying to launch an ambitious USD 58 billion rail network in Pakistan, whose rationale ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Anonimka Alešu Šabedru očita, da ogroža več kot 60 milijonov evrov evropskega denarja
9
07.05.2023 20:00
Razmere v zdravstvu se bodo očitno še bolj zaostrile, do dramatičnih dogodkov naj bi prišlo že prihodnji mesec, opozarjajo naši ... Več.
Piše: Uredništvo
Kremelj je padel? Kdo je odgovoren za domnevni "atentat" na Putina in zakaj je to storil
13
04.05.2023 09:20
Natančna analiza posnetkov domnevnega ukrajinskega napada z dronoma na Kremelj, kjer je sicer uradna rezidenca ruskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi Di Maio kot predstavnik evropske diplomacije v zalivskih državah
14
02.05.2023 20:00
Visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell je predstavnikom vlad 27 držav članic Unije pisal, da je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ameriška gerontokracija: Vladavina starejših v ZDA kot garancija prihodnosti zahodnega sveta?
12
28.04.2023 20:15
V Združenih državah so vedno bolj prisotni dvomi o napovedani ponovni kandidaturi Joeja Bidna. Izgleda, da osemdesetletni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
China - EU relations to deteriorate as Putin ignores Xi's mediation
6
22.04.2023 00:00
The European Commission President, Ursula von der Leyen, and French President, Emmanuel Macron, are trying to change Chinas ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Emergence of New Global Industrial Supply Chain : Limitation of China - Russia Trade Cooperation
13
16.04.2023 19:00
Analysts and observers across the world are anticipating about the shape and form the new global industrial supply chain would ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Finska v zvezi NATO je še en dokaz Putinovih političnih napak
13
12.04.2023 19:33
Vojna v Ukrajini je privedla do širitve zveze NATO. Na bojišču ni končnega izida, ki bi pomenil pogajanja s Kijevom in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Cene električne energije v Evropi letijo v nebo predvsem zaradi trgovcev in špekulantov z električno energijo
21
11.04.2023 23:59
Leto 2022 je vsekakor zaznamovala energetska kriza. Cene električne energije so pričele naraščati že konec leta 2021, z rusko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zloraba neke naravne nesreče: Četrt stoletja po velikonočnem potresu v Zgornjem Posočju (1998)
11
10.04.2023 21:00
Pred skoraj natanko četrt stoletja, na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, pet minut pred poldnevom, je Zgornje Posočje ... Več.
Piše: Siniša Germovšek
Shrinking Beijing, Shanghai, Hong Kong populations worsen demographic crisis in China
10
04.04.2023 21:00
Younger generation of Chinese does not find giving birth as inevitability. China therefore recorded a population decline for the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pozabite na drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, vladno koalicijo so očitno potiho prevzeli špekulativni interesi
18
29.03.2023 00:55
Kdo se igra s projektom drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Če ste mislili, da bo oblast vsaj v tem primeru ravnala ... Več.
Piše: Uredništvo
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
6
27.03.2023 21:20
Na današnji dan pred petimi leti je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.982
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.097
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.795
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.484
05/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.013
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.191
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.127
08/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.044
09/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 721
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 469