Razkrivamo
Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi Di Maio kot predstavnik evropske diplomacije v zalivskih državah
Visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell je predstavnikom vlad 27 držav članic Unije pisal, da je izbral posebnega predstavnika Evropske unije za Perzijski zaliv: gre za Luigija Di Maia, nekdanjega podpredsednika italijanske vlade, bivšega vodjo Gibanja 5 zvezd in večkratnega ministra. Imenovanje Di Maia je v Italiji dvignilo kar nekaj prahu, saj za nasvet niso vprašali vlade, ki jo vodi Giorgia Meloni. To je namreč pogosta praksa, ko je italijanski državljan imenovan na tako prestižen mednarodni položaj. Dvomi in zadržki pa o Di Maiu krožijo že nekaj mesecev, tudi v evropskem okolju, vse odkar je postalo jasno, da je med favoriti za ta položaj.
02.05.2023 20:00
Piše:
Valerio Fabbri
Ključne besede:
Luigi Di Maio
Italija
Perzijski zaliv
Josep Borell
EU
Združeni arabsk emirati
Iran
Rusija
Cinzia Bianco
Dvomi in zadržki o Di Maiu krožijo že nekaj mesecev, tudi v evropskem okolju, vse odkar je postalo jasno, da je med favoriti za ta položaj.
Posebni odposlanci Evropske unije so diplomati z mandatom na določenem področju sveta, ki se lahko razlikuje glede na politične potrebe Unije. Unija doslej še nikoli ni imela posebnega predstavnika v zalivskih državah. To so Savdska Arabija, Bahrajn, Kuvajt, Katar, Oman, Jemen in Združeni arabski emirati. Z začetkom vojne v Ukrajini pa je več držav Evropske unije povečalo uvoz nafte in zemeljskega plina iz držav Perzijskega zaliva, da bi zmanjšale svojo odvisnost od ruskega blaga, ki so ga močno prizadele sankcije. Novembra je Nemčija s Katarjem podpisala sporazum o dobavi dveh milijonov ton zemeljskega plina letno za 15 let: precej majhna količina – pokrivala bo približno 3 odstotke letnih potreb Nemčije – dejansko pa to pomeni, da bo Nemčija srednjeročno prisiljena v tesnejše odnose s to državo.
V Perzijskem zalivu so tudi glavne države zaveznice Zahoda proti Iranu, eni od glavnih velesil na Bližnjem vzhodu, ki je tradicionalno zaveznik Kitajske in Rusije.
Že pred rusko invazijo na Ukrajino je visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell pojasnil, da Evropska unija potrebuje posebnega predstavnika v Perzijskem zalivu, ki se bo lahko ukvarjal predvsem z varnostjo in energijo. Ravno zaradi občutljivega položaja vsi niso prepričani, da je Luigi Di Maio, bivši zunanji minister Italije, prava oseba za to nalogo. Pred nekaj meseci je Cinzia Bianco, strokovnjakinja za države Perzijskega zaliva Evropskega sveta za zunanje odnose, za britanski časnik The Guardian poudarila, da je januarja 2021 Di Maio v vlogi zunanjega ministra v vladi Giuseppeja Conteja odpovedal nekaj pošiljk italijanskega orožja, namenjenih izvozu v Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate. Ti so se odzvali z zaprtjem italijanske baze na letališču v Al Minhadu, nedaleč od Dubaja. Po mnenju Cinzije Bianco je odločitev Di Maia, predvsem pa nepričakovan način, na katerega jo je minister tema dvema državama sporočil, izzval "najresnejšo diplomatsko krizo med Italijo in Združenimi arabskimi emirati v sodobni zgodovini".
A vsak kovanec ima dve plati. Vir blizu Di Maia je za The Guardian povedal, da države Perzijskega zaliva "cenijo delo, ki ga je opravil kot zunanji minister" in da je Di Maio ohranil "odlične odnose" z najvišjimi diplomati v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Imenovanja posebnih predstavnikov so prednostna naloga visokega komisarja za zunanje zadeve Unije: iz tega razloga je bila končna odločitev o imenovanju Di Maia Borrellova. Z njim bo namreč Di Maio tesno sodeloval, kot da bi bil njegov sodelavec. Funkcija bi morala trajati leto in devet mesecev, od junija do konca februarja 2025: Borrellov naslednik bo odločil, ali bo podaljšal Di Maiov mandat, saj se bo mandat Evropske komisije, katere član je Borrell, iztekel poleti 2024.
Rimski dnevnik Corriere della Sera ugotavlja, da bodo v prihajajočih tednih o imenovanju Di Maia na različnih ravneh razpravljali predstavniki vlad 27 držav članic EU, šele nato pa bo imenovanje uradno potrjeno. Posebnih presenečenj ni pričakovati: Di Maio naj bi mandat nastopil 1. junija. Kot ugotavljajo v Italiji, je to, da je italijanski politik kjerkoli na čelu kakršnihkoli evropskih inštitucij, vedno pozitivno za Italijo. Drugi pa opozarjajo na to, da Di Maio ne predstavlja niti trenutne politične večine, kaj šele dobrega italijanskega politika.