Komentar

Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"

V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani prototalitarnim prokomunizmom in na drugi strani prodemokratično pravno državo. Izid konflikta je v okoliščinah konkretnih zadev, ki vplivajo na skupnost, ali v prid prvonavedenega ali v prid drugonavedenega temelja. V tem je čista bít delovanja mehanizma našega permanentnega razkola. Med "akutnimi" primeri, ob katerih se odraža ta temeljno vrednotna tranzicija oziroma razkol, so "čakalne vrste v zdravstvu, neučinkoviti in koruptivni strateški sveti posvečenih, dvolična zunanja politika, vpletanje v delo Ustavnega sodišča ...", če smiselno citiram komentar z naslovom Alternativa "muzejski" interpelaciji odgovornega urednika portala+ Tilna Majnardija.

27.04.2023 19:00
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   volitve   sredina   Gibanje Svoboda   DL   Gregor Virant   Tomaž Štih   Rado Pezdir   Janez Šušteršič   Janez Janša   Ustavno sodišče   SDS

Foto: Mediaspeed.net

Esenca delovanja pristne politične stranke je odnos med lastnimi volilnimi varovanci, ki niso nujno člani te stranke, in z njihove strani na volitvah izvoljenimi pooblaščenci. Bít delovanja je varstvo oseb, ki so ji na volitvah podelile volilno pooblastilo, pristna politična stranka jim dolguje polno varstvo.

Osvetljevanje v predhodnem prispevku z naslovom Tabu vzporednih ustavnih temeljev slovenske politične "sredine"(vir) omogoča konstruktivno utemeljevano javno razpravo z uvidom v "še eno prevaro komunistov, ki so prevarili pisce nove slovenske ustave in jim podtaknili delitev" (cit. po anonimiziranem komentatorju APMMB2 na tem portalu). To odstira jedrni problem permanentne tranzicije (precizneje: razkola) slovenskega naroda in države od osamosvojitve 25. junija 1991 dalje. V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani prototalitarnim prokomunizmom in na drugi strani prodemokratično pravno državo. Izid konflikta je v okoliščinah konkretnih zadev, ki vplivajo na skupnost, ali v prid prvonavedenega ali v prid drugonavedenega temelja. V tem je čista bít delovanja mehanizma našega permanentnega razkola. Med »akutnimi« primeri, ob katerih se odraža ta temeljno vrednotna tranzicija oziroma razkol, so "čakalne vrste v zdravstvu, neučinkoviti in koruptivni strateški sveti posvečenih, dvolična zunanja politika, vpletanje v delo Ustavnega sodišča", in še in še (cit. smiselno po Tilen Majnardi, Alternativa "muzejski" interpelacijivir).

 

Ob navedenem temeljno vrednotnem konfliktu je znotraj tistega dela prodemokratičnega političnega telesa, v katerem radi eden drugega javno promoviramo z besedama "liberalna sredina", poseben podproblem tabú opustošenja volilnega zaupanja in pomanjkljivega razumevanja enačbe pravne države. Tabúizirana odsotnost konstruktivno utemeljevane javne razprave onemogoča nastanek kakršnekoli pristno liberalno-sredinske stranke. Vse to nas sili k nezaupljivemu, iracionalnemu beganju od ene vsebinsko votle, medijsko nekritično spromovirane, domnevno "liberalno-sredinske platforme" (SAB, SMC, LMŠ) do druge (Gibanje Svoboda), in k naslednjim. Ta problem in možna rešitev sta bila precizno osvetljena v seriji prispevkov, začénši s prispevkom Brezvsebinska gibanja kot je bila DL pustošijo po zaupanju v volilnem telesu – "Kako naprej?" z dne 2. 9. 2018 in končávši s prispevkom Indoktrinacija s Stanetom Kavčičem ovira nastanek pristno liberalne stranke z dne 27. 10. 2018 (vir, vir, vir, vir in vir). 

 

Problem je nedavno lucidno osvetlil Janez Janša, predsednik vsem na očeh preko desetletje sistemsko-strukturno eskalirano napadane prodemokratične stranke SDS, v smeri, "da so bile vse te kvazi liberalne stranke brez korenin in trajnostnega momenta le instant satelit #globokadržava za lovljenje naivnih volivcev" (cit. po viru, 24. 4. 2023).

 

V srži problema slovenske "liberalne sredine" kot dela prodemokratičnega volilnega telesa gre za opustošenje intimne sredice zaupanja. Bít katerekoli, torej tudi "liberalno sredinske" politične stranke je v varstvu lastnih volilnih varovancev. Čisto jedro (lat.: essentia) delovanja pristne politične stranke je odnos med lastnimi volilnimi varovanci, ki niso nujno člani te stranke, in z njihove strani na volitvah izvoljenimi pooblaščenci. Bít delovanja je varstvo oseb, ki so ji na volitvah podelile volilno pooblastilo, pristna politična stranka jim dolguje polno varstvo. V tej luči je prišlo v "liberalno-sredinskem" delu prodemokratičnega volilnega telesa do posebej hudega opustošenja intimne sredice zaupanja zaradi dejanj in opustitev s strani akterjev stranke Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV). Okoliščine tega so tabú, saj niso bile nikoli dovolj pojasnjene v konstruktivno utemeljevani javni razpravi. 

 

Politična stranka DLGV je pozno v oktobru 2011 presenetila širšo slovensko javnost z napovedjo ustanovitve "reformne, liberalno-sredinske" politične platforme. To je sovpadlo s sočasnim eskaliranjem vzporedno temeljno vrednotno sorodnega gibanja Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija. Voditelja obeh gibanj sta rodbinsko povezana. Čeprav presenetljiva ozadja niso bila nikoli javno povsem pojasnjena, je DLGV v nekaj tednih pridobila pospešeno rastoče anketno zaupanje "liberalno sredinskega" dela prodemokratičnega volilnega telesa. Nato je prišlo do javne objave o vprašljivem poslovanju predsednika stranke, ki kaže na njegovo pomanjkljivo razumevanje enačbe (prodemokratične) pravne države, kar je načelo anketne trende, tako da so ob izidu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije 4. decembra 2011 pristali na 8,37 %. Ob načetem volilnem zaupanju so stranko preimenovali v Državljanska lista (DL) in iz imena ukinili predsednikove inicialke.

 

Kot izrazito "reformno" samodeklarirani so v začetku leta 2012 skupaj z nekaterimi drugimi strankami oblikovali izrazito reformno prodemokratično Vlado Republike Slovenije, ki jo je izvršilno vodil Janez Janša. Reformna učinkovitost vlade se je tekom leta stopnjevala, ob čemer je prihajalo do uličnih neredov in pregretih političnih odnosov. Dokončno je vlada povečala svoj reformni pritisk v sredini decembra z napovedjo zgodovinske reforme in preiskave več desetletnega kriminalnega ozadja slovenskih bank – "Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank". (cit. po viru, 19. 12. 2012). Preobrat v prid zgodovinski reformi in preiskavi bančnega kriminala je nastopil v obliki odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-II-1/12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. 12. 2012 (vir), s katero se ni dovolilo referendumov zoper Zakon o slovenskem državnem holdingu in Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, s katerimi bi se lahko blokiralo reformo in preiskavo. In prav v teh zgodovinsko reformnih okoliščinah je izrazito "reformno" samodeklarirana stranka DL takoj ob začetku leta 2013 vrgla reformno, prodemokratično Vlado Republike Slovenije, kar kaže na njihovo pomanjkljivo razumevanje enačbe prodemokratične pravne države.

 

To je v pristno liberalno-sredinskem delu prodemokratičnega volilnega telesa opustošilo intimno sredico zaupanja do reformnih, liberalno-sredinskih gibanj. Od tega si še danes (2023) nismo opomogli. Krivdo za opustošeno volilno zaupanje in pravne države se je mestoma, ob siceršnjem mnogoletno tabúiziranem molku, prelagajoč z enega mnenjskega voditelja "liberalne sredine" na drugega, (delno) osvetlilo takole: 

 

Tomaž Štih je krivdo za opustošenje volilnega zaupanja in pravne države (delno) osvetlil in preložil na Gregorja Viranta takole: "[…] Krivda je v glavnem v napačni oceni predsednika stranke Gregorja Viranta, ki je takrat ocenil, da je bolj pomembno, da sledi načelom pravne države, za katere se je kasneje izkazalo, da to sploh niso načela pravne države, kot pa političnim interesom stranke, da reformira […]." (cit. po viru, 3. 1. 2016).

 

Rado Pezdir pa je (delno) osvetlil koruptivnost v DL in preložil krivdo v smer Janeza Šuštaršiča in Tomaža Štiha takole: "[…] Pravzaprav vas zalijejo neki lobiji, interesne skupine, preden se obrnete, je vaša politična stranka leglo korupcije in to je Državljanska lista tudi na primer postala. [Ob odhodu je dr. Janez Šušteršič] izpustil iz rok že vse, in enako je izpustil iz rok, da bi korumperje malo bolj preganjal, jih je v eni točki, ampak ni bil dosleden. Recimo Tomaž Štih je tipičen primer nekoga, ki mu zmanjka hrbtenice takrat, ko je treba karkoli narediti, ko je treba zaustaviti zadeve. In mislim, da bo on pred slovensko zgodovino bo moral marsikaj odgovarjat, sploh pa pred volivci, ki so Državljansko listo videli kot neko liberalno stranko z neko integriteto […]." (cit. po viru, 15. 3. 2014).

 

Z navedenem so primeroma osvetljene okoliščine zrušenja pristno reformne, prodemokratične vlade s strani "reformno, liberalno-sredinsko" samodeklarirane politične stranke DL v začetku leta 2013, in to ob izrazito ugodnih okoliščinah za izvedbo zgodovinske reforme in preiskave kriminala slovenskih bank. Okoliščina je tudi zgolj (delno) razkritje indicev krivde in korupcije med navajanimi akterji stranke DL, ob sicer mnogoletno tabúiziranem manjku konstruktivne javne razprave o tem. V teh okoliščinah so ostali akterji do danes (2023) promovirani mnenjski voditelji "reformnega, liberalno-sredinskega" dela prodemokratičnega političnega prostora. 

 

Takšne okoliščine so neusahljivi vir persistiranega opustošenega zaupanja v tej skupnosti. Tabúizirana zloraba volilnega zaupanja sili pripadnike v potlačenje psihološke frustracije in iracionalno odzivanje. Namesto da bi se potom konstruktivno utemeljevane javne razprave racionalno ozavestilo in razrešilo problem. To nas še danes sili k nezaupljivemu, iracionalnemu beganju od ene vsebinsko votle, medijsko nekritično spromovirane, domnevno "liberalno sredinske« platforme (PS, SAB, SMC, LMŠ) do druge (GS), in k naslednjim ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
19
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.987
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.098
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.796
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.484
05/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.028
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.191
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.127
08/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.046
09/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 721
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 469