Vlada Roberta Goloba je Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) ustanovila lani poleti na podlagi predvolilnih obljub o izkoreninjenju korupcije v državnem zdravstvu, na čelo pa je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan postavil Aleša Šabedra, kar je vzbudilo nemalo začudenja. Šabeder je namreč "stari znanec" zdravstvene politike: preden ga je Cerarjeve ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc postavila za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega Kliničnega centra, je Aleš Šabeder deloval v gospodarstvu. Med drugim je bil zaposlen na Petrolu in v Mercatorju, kasneje je bil tudi direktor ljubljanske Semenarne. Po nekaj mesecih vodenja UKCL v vlogi vršilca dolžnosti ga je vlada Mira Cerarja imenovala za direktorja s polnim mandatom, vendar je relativno kmalu - vmes se je namreč zamenjala tudi vlada in premier je postal Marjan Šarec - postal kandidat za ministra za zdravje po tem, ko je odstopil Samo Fakin.

Spomladi 2020, v času, ko se je začenjala pandemija covid-19, je bil Šabeder eden tistih (redkih) članov Šarčeve vlade, ki je vsaj približno deloval razsodno in trezno (za razliko od, denimo, države sekretarke Nine Pirnat, ki je zagovarjala t.i. švedski model soočenja z epidemijo), vendar je Marjan Šarec tik pred prihajajočo krizo odstopil. Po nekaterih informacijah naj bi Šabeder novi vladi, ki jo je vodil Janez Janša, naredil nekaj "uslug" - med drugim naj bi posredoval interno korespondenco na ravni vladi o strategiji spopadanja z epidemijo -, zaradi česar so ga imenovali za predsednika nadzornega sveta državne družbe Telekom Slovenija. Toda na položaju ni ostal dolgo; umaknil se je in ga do imenovanja vlade Roberta Goloba takorekoč ni bilo opaziti v javnosti.

Zakaj se je Danijel Bešič Loredan odločil, da prav Šabedru poveri vodenje tako pomembnega urada, kot je UNKIZ (ki vsaj teoretično nadzoruje investicije in javna naročila v zdravstvu), ne vemo. Vsekakor pa Šabeder v času, ko je bil na čelu UKC Ljubljana, v ničemer ni opozoril nase kot dober gospodar oziroma skrben gospodarstvenik. Da bi se proslavil kot borec proti korupciji v (državnem) zdravstvu še manj.

+++

Lanskoletna poteza Golobove vlade, da ustanovi poseben urad, ki naj bi nadzoroval porabo javnega denarja v državnem zdravstvu, je prinesla nekaj konkretnih posledic tudi za Ministrstvo za zdravje. Njegov Sektor za investicije in javna naročila v zdravstvu je po več kot poldrugem desetletju delovanja nenadoma postal - odvečen. Skoraj 20 ljudi, kolikor jih je bilo pred "prenosom" na UNKIZ tam zaposlenih, se je po trditvah naših virov znašlo v precej neprijetnem položaju. Nekaj so jih nič kaj prijazno premestili, več jih je tudi odšlo, tako da se je na koncu v štirih mesecih ekipa dobesedno prepolovila. O tem govori tudi anonimka, ki opozarja, da je novi urad zdaj "zdesetkan in kadrovsko ter predvsem strokovno povsem nekompetenten".

V oči bodejo razveljavljeni javni razpisi za nabavo opreme, ki naj bi jih kompromitiral sum korupcije (Siemens), pa tudi velike zamude pri gradbenih projektih. Skupna vrednost investicij, ki so zaradi tega ogrožene, naj bi znašala več kot 60 milijonov evrov, pri čemer gre za evropska sredstva, ki morajo biti zakonito porabljena že do konca letošnjega leta.

Avtorji anonimke trdijo, da naj bi bila za probleme odgovorna Helena Meglič, ki vodi sektor za investicije in javna naročila, ter Aleš Šabeder v vlogi direktorja UNKIZ. Šabedru povrhu tega očitajo tudi neprimeren odnos do zaposlenih:

"Zadnji in javno najbolj izpostavljen primer je obdolžitev korupcije in kaznivega dejanja brez enega dokaza ter nato odpoved pogodbe o zaposlitvi uradniku Smiljanu Mekicarju, čeprav je KPK že ugotovila, da ne obstoja razlog za uvedbo kakršnegakoli postopka na podlagi kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ..."

Mekicar, ki si je s Šabedrom očitno prišel navzkriž, je sicer predsednik zunajparlamentarne stranke Dobra država, ki jo je pred tem vodil Bojan Dobovšek.

+++

Smiljana Mekicarja je "odnesla" domnevna korupcijska afera z javnim naročilom večje količine medicinskih naprav - skupno skoraj 100 različnih modernih in nujno potrebnih medicinskih naprav v skupni vrednosti blizu 95 milijonov evrov, pri čemer bi več kot polovico investicije lahko pokrili z nepovratnimi evropskimi sredstvi.

Šabedrove obtožbe na račun domnevno prirejenega razpisa se doslej še v ničemer niso izkazale kot utemeljene. Zaradi tega so pacienti nedvomno prikrajšani, z njimi pa bodo škodo utrpele tudi tri največje slovenske bolnišnice - poleg ljubljanskega Kliničnega centra sta to še UKC Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana -, saj zaradi razveljavljenega razpisa ne bodo dobile:

- 29 kosov nove in tehnološko napredne medicinske opreme (npr. fotonske CT aparate, ki imajo več kot 40 % manj sevanja in so še posebej namenjena večkratnemu slikanju pljuč pacientov s posledicami covid-19,

- PET CT naprav za nuklearno medicino, ki se nujno rabijo za odkrivanje rakavih sprememb,

- 3 robotskih sistemov za kirurgijo, ki bi jih za najtežje operacije rakavih bolnikov v vseh treh bolnišnicah krvavo  potrebovali,

- več angio in koronarografskih aparatov za posege na srcu in glavi,

- več kot 20 vrst RTG aparatov,

- več kot 17 ultrazvočnih naprav (v skupni vrednosti več kot 38 milijonov evrov),

- 7 magnetnoresonančnih naprav.

Podrobnejši podatki razkrijejo, da bi od tega UKCL dobil fotonski CT aparat, 1x PET CT, 1x koronarografski aparat Philips, 1x kirurški robot Da Vinci, več vrst RTG aparatov (skupaj 18) in ultrazvočnih naprav (vsaj 8), v skupni vrednosti več kot 18,7 milijonov evrov ter še štiri MR naprave v vrednosti 9 milijonov.

Onkološki inštitut bi prav tako dobil fotonski CT aparat, 1x PET CT, 1x kirurški robot Da Vinci in vsaj 4 ultrazvočne naprave v skupni vrednosti več kot 10,5 milijonov ter dve MR naprave v vrednosti treh milijonov evrov.

Tudi UKCM bi dobil fotonski CT aparat, 1x kirurški robot Da Vinci, več vrst RTG aparatov (2x) in vsaj pet ultrazvočnih naprav v skupni vrednosti skoraj 9 milijonov evrov ter eno MR napravo v vrednosti treh milijonov.

+++

Sedaj iz tega ne bo nič, svarijo avtorji anonimke, češ da se je Aleš Šabeder kot direktor urada odločil, da bo izvedel le sofinanciranje že nabavljene  opreme za leta nazaj, torej povračilo bolnišnicam, ki pa bodo denar verjetno porabile za kritje izgub oziroma za poplačilo zapadlih terjatev ter za plače (v skupni višini okoli 20 milijonov evrov).

Bolniki od tega ne bodo imeli (skoraj) nič; omenjene bolnišnice bodo dobile skoraj 34 milijonov manj denarja oziroma bodo ostale brez prepotrebne medicinske opreme. Razloga za to sta odločitev direktorja Šabedra o razveljavitvi razpisa ter pomanjkanje strokovnih kadrov za izvedbo postopkov javnih naročil, saj naj bi Šabeder neupravičeno in bržkone tudi nezakonito odpustil edinega uradnika, ki se je ukvarjal s področjem nabave medicinske opreme ...

Kako na očitke odgovarja Aleš Šabeder, bomo objavili takoj, ko prejmemo njegov odziv.

ODZIV MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE

Navedbe ne držijo. Nabava medicinske opreme oziroma medicinskih aparatov poteka nemoteno. Izvedena bo v skladu in v okvirih sredstev, predvidenih z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 (ZZSISZ). V teku je postopek javnega naročanja za MR aparate, na podlagi katerega bo s prijavitelji, katerim bo priznana sposobnost, sklenjen okvirni sporazum. V nadaljevanju bodo za vsak sklop MR aparatov vsi sklenitelji okvirnega sporazuma povabljeni k oddaji ponudbe.

V pripravi je tudi postopek javnega naročanja za nabavo CT aparatov.

Tudi navedba, da naj bi izgubili vsaj 50 milijonov evrov nepovratnega denarja iz skladov EU, ne drži. Odločitev o podpori je v fazi izdaje. Po njeni izdaji bodo bolnišnice pozvane k posredovanju zahtevkov za povračilo sredstev za nabavljeno opremo. Realizacija skladno s časovnico do konca leta 2023. Gre za namenska sredstva, namenjena za investicije v zdravstvo, vključno z nabavo medicinske opreme.

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Služba za odnose z javnostmi