Grčija je bila prva država iz regije, ki se je pridružila Evropski uniji; leta 1981 je namreč postala članica tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS), leta 1992 članica schengenskega območja, leta 2001 pa je vstopila v evroobmočje. Grčija je tudi članica zveze NATO od leta 1952.

Ker jo obdajajo tri morja, natančneje Jonsko, Egejsko in Sredozemsko morje, ima Grčija posebno geostrateško lego. Združene države Amerike in Grčija gojita prijateljske odnose. Kljub temu je pomembno poudariti, da je večina grškega prebivalstva pravoslavne veroizpovedi, del prebivalstva pa goji simpatije do Rusije. To sicer ne predstavlja nobene težave za strateško usmeritev države v EU in NATO. Ameriška mornarica ima svojo pomorsko bazo v zalivu Souda na Kreti od leta 1951. Leta 2021 sta ZDA in Grčija podpisali sporazum, ki ameriški vojski dovoljuje uporabo še treh vojaških baz na grški egejski obali: Volos, Litohora in Aleksandropolis.

Aktualno grško vlado vodi premier Kyriakos Micotakis, ki je tudi predsednik Nove demokracije (od 2016), največje politične stranke v Grčiji. Stranka je bila ustanovljena leta 1974 po padcu vojaške hunte, je članica Evropske ljudske stranke (EPP). Grška politika ima svojo specifičnost, ki je prevladovala v preteklosti in je še vedno prisotna v stranki Nova demokracija – ta posebnost so družinske povezave med partijskim vodstvom (grške družinsko-politične dinastije). Kyriakos Micotakis je namreč sin nekdanjega grškega premierja Konstantinosa Micotakisa, ki je bil grški premier v obdobju 1990–1993. Kyriakos Micotakis je bil rojen v Atenah leta 1968 in je diplomiral na Harvardu (1986–1990). Od leta 1990 do 1991 je delal kot finančni analitik v banki v Londonu. Magistriral je na univerzi Stanford (1992–1993) in magistriral na Harvardu (1993–1995). Kyriakosova sestra Dora Bakoyannis je bila grška ministrica za zunanje zadeve (2006–2009). Dorin sin Kostas Bakoyannis je trenutni župan Aten... 

Kyriakos Micotakis se aktivno ukvarja s politiko od leta 2000. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca v grškem parlamentu. Na teh volitvah je v Atenah dobil največ glasov med kandidati stranke Nova demokracija. Mitsotakis mlajši uživa brezpogojno podporo Evropske ljudske stranke (EPP), odlično sodelovanje goji tudi z ZDA. Demokratska stranka ima namreč odlične odnose z veliko in močno grško diasporo v ZDA.

+++

Stranka SYRIZA (Koalicija radikalne levice – Progresivno zavezništvo) je bila ustanovljena leta 2004 in je trenutno druga največja stranka v Grčiji. Stranka je naslednica stranke SYNASPISMOS (Koalicija), ki je bila ustanovljena leta 1989. Sirizo vodi Aléxis Tsípras, rojen leta 1974 v Atenah in po poklicu gradbeni inženir. Tsípras je predsednik stranke od leta 2008. V preteklosti je bil član Komunistične partije Grčije (KKE). 

V Sirizi v vodstveni strukturi ni družinskih povezav.

PASOK je bil ustanovljen leta 1974. Ime stranke je okrajšava Panhelenskega socialističnega gibanja. Stranka PASOK je članica Stranke evropskih socialistov (PES). V preteklosti je bila več let vladajoča stranka v Grčiji, trenutno pa je tretja največja stranka v državi. Od 2021 ima novega vodjo – Nikosa Androulakisa, ki je nekdanji poslanec Evropskega parlamenta. Androulakis je rojen leta 1979 in je po poklicu prav tako gradbeni inženir.

Manjše stranke v Grčiji so Komunistična partija, Ellinikí Lýsi, MeRa25 in Elines.

Komunistična partija Grčije (KKE) je bila ustanovljena leta 1918 po socialistični revoluciji v Rusiji, njen predsednik je Dimitris Koutsoumpas (rojen leta 1955), po poklicu odvetnik. Pomembno je poudariti sodelovanje stranke v boju proti fašistični okupaciji v drugi svetovni vojni, v državljanski vojni (1946–1949) in boju proti grški hunti (1967–1974).

Stranka Ellinikí Lýsi ali Grška rešitev je bila ustanovljena leta 2016 kot (de facto) naslednica stranke LAOS, ki je bila ustanovljena leta 2000 in je bila skrajno desna stranka. Predsednik Grške rešitve je Kyriakos Velopoulos, novinar, rojen leta 1965.

MeRa25 je levo usmerjena stranka, ustanovljena leta 2018. Njen predsednik je Yanis Varoufakis (letnik 1961), ki je leta 1987 doktoriral iz ekonomije na Univerzi Essex v Združenem kraljestvu. Varufakis je bil finančni minister v vladi, ki jo je vodila SIRIZA, od januarja do julija 2015, torej v času velike dolžniške krize v Grčiji. Pripravil je apokaliptični načrt za novi nacionalni plačilni sistem, če bi Grčija zapustila evroobmočje. Varufakis je bil nato odstavljen s položaja in je zapustil stranko. Zaradi svojega ozadja ni primeren za koalicijo.

Grško ustavno sodišče je 2. maja letos prepovedalo udeležbo stranke Elines (v prevodu: Grki) na naslednjih volitvah. Ustanovitelj stranke je Ilias Kasidiaris, nekdanji član že razpuščene stranke Zlata zora, ki je bila označena kot neonacistična stranka. Sedež stranke Zlata zora je bil zaprt leta 2019, več članov stranke je bilo spoznanih za krive umora hip-hop pevca Pavlosa Fyssasa. Stranka Elines je bila ustanovljena leta 2020 in bi imela možnosti za vstop v novi sklic parlamenta. Prepoved udeležbe na volitvah bo ustrezala stranki Nova demokracija.  

Druge stranke v Grčiji imajo nižji rating in bodo težko dosegle triodstotni prag za vstop v parlament.

+++

Grški parlament ima 300 poslancev, kar pomeni, da je za sestavo vlade potrebna podpora 151 poslancev. Grški volilni zakon ima posebnost, t.i. okrepljeno proporcionalno zastopanost, ki je bila uvedena leta 2004. Stranka, ki prejme največ mandatov v parlamentu, namreč dobi dodatno število (bonus) mandatov. To je bilo uvedeno, da bi zmagovalna stranka lažje sestavila vlado sama, torej brez koalicijskih partnerjev. Na splošno je ta model doslej dobro deloval, saj omogoča stabilno parlamentarno večino v državi.

Volitve, ki bodo 21. maja, bodo potekale po novem volilnem modelu, ki bo uporabljen le tokrat. Natančneje, model je leta 2016 vzpostavila levo usmerjena vlada pod vodstvom Aléxisa Tsíprasa. Vendar bodo sprejete spremembe zakona po grški zakonodaji uveljavljene z zamikom (na letošnjih volitvah 21. maja). Ta zakonodaja zmanjšuje morebiten vpliv sedanje vlade na naslednje volitve. Volitve 2019 so potekale v skladu s starim volilnim zakonom. Volilni model (sprejet leta 2016), ki bo osnova za volitve 21. maja, ne vključuje dodatnih (bonus) predstavnikov in temelji na proporcionalnem volilnem modelu. Vendar je sedanja vlada, ki jo vodi Mitsotakis, leta 2020 z nekaj manjšimi spremembami znova uvedla stari volilni zakon. To pomeni, da bodo naslednje volitve (če bodo po 21. maju) potekale po tradicionalnem modelu z nekoliko spremenjenim sistemom "bonus predstavnikov" za zmagovalca. To pomeni, da bo zmagovalna stranka, če bo prejela 25 % glasov, dobila še dodatek 20 predstavnikov, če pa bo dobila 40 % (natančneje, če bo dobila 38 %), pa ji pripada dodatek 50 predstavnikov. 

Enostavna simulacija za volitve, ki bodo 21. maja, bi bila ob trenutni razporeditvi moči naslednja: če bi zmagovalec volitev dobil okoli 42 % glasov, bi imel po veljavni zakonodaji 126 poslancev, po starem-novem zakonu, ki bo veljal od naslednjih volitev (na primer julija 2023), pa bi imela kar 158 predstavnikov (mandatov). Simulacija je bila narejena glede na trenutno razmerje moči in za sklic parlamenta, v katerem bi bilo šest političnih strank.

+++

Železniška tragedija, ki se je zgodila 28. februarja 2023 v okrožju Tempi, je zahtevala 57 življenj. Veliko žrtev je bilo študentov na vrhuncu mladosti. Potniški vlak Atene–Solun je trčil v tovornega. Poročali so, da je vzrok tragedije človeška napaka. Že nekaj let pa se železniški sindikat pritožuje nad slabimi razmerami in zahteva izboljšave infrastrukture grških železnic. Za to doslej ni nihče odgovarjal. Tokrat je celotna Mitsotakisova vlada plačala ceno in ji je rating drastično padel.

Na volitve bo vplival tudi škandal s prisluškovanjem predsedniku PASOK Androulakisu, ki se je pojavil poleti 2022. Grška agencija za komunikacijsko varnost in zasebnost (ADAE) je namreč po opozorilu o poskusu prisluškovanja službe za kibernetsko varnost Evropskega parlamenta ugotovila, da je grška obveščevalna služba (EYP) prisluškovala Androulakisovemu telefonu (!). Izkazalo se je, da je bilo prisluškovanje telefonu opravljeno po zakonito pridobljenem nalogu pristojnega tožilca, in sicer pod pretvezo morebitnega Androulakisovega sodelovanja s "tujim dejavnikom". To pravzaprav ni zvenelo prepričljivo. Politična cena je bila plačana in direktor obveščevalne službe EYP je odstopil s položaja, odšel pa je tudi premierjev generalni sekretar Grigoris Dimitriadis. Je Micotakisov nečak po sestri (ne Dora, ampak Katerina Mitsotakis) in najbolj zaupanja vreden človek predsednika vlade. Ostaja vprašanje, ali je bil Micotakis obveščen o tej občutljivi akciji EYP.

+++

Grčija ima ugledne agencije za analizo ratinga javnih strank in javnega mnenja. Njihove analize so dolga leta dobro napovedovale volilne rezultate. Prihajajoče volitve bodo preizkus za tri velike stranke Nova demokracija, SYRIZA in PASOK, pa tudi sa tri manjše (KKE, MeRa25 in Ellinikí Lýsi).

Trenutni rating Nove demokracije se povzpne do 33 %. Vendar pa se analize agencij tradicionalno nanašajo tudi na parameter "napovedani glasovi", ki podporo stranki poviša do 36,9 %. Nova demokracija bi za vzpostavitev vlade potrebovala okoli 38 %, toda ne po sedanjem, ampak po volilnem modelu, vključno s povečanim bonusom dodatnih predstavnikov. To dejstvo je treba upoštevati, saj je možno, da bi bila v državi naslednje volitve (v začetku julija) nove, če po prihajajočih volitvah nihče ne bo sestavil vlade.

Nova demokracija je očitno preživela padec ratinga po železniški tragediji. SYRIZA ima za okoli 6 % nižji rating (27 %). Sledi PASOK (okoli 10 %), nato pa KKE (okoli 7 %). Obe manjši stranki MeRa25 in Ellinikí Lýsi kotirata nekaj nad 3-odstotnim volilnim pragom za vstop v parlament.

Kyriakos Micotakis ima najvišji osebni rating kot kandidat za naslednjega predsednika vlade (37 %), sledi mu Aléxis Tsípras (21 %).

Agencije za analizo ratinga političnih strank delajo tudi simulacije možnih predstavniških mandatov. Če bo sedanja porazdelitev moči do volitev nespremenjena, bodo imele stranke v parlamenu sledečo razdelitev poslanskih mest: Nova demokracija 121, SYRIZA 100, PASOK 33, KKE 32, MeRa25 12 in Ellinikí Lýsi: 11.

+++

Ni dvoma, da bo grška predsednica Katerina Sakellaropoulou mandat za sestavo vlade najprej podelila Micotakisu, ki bo poskusil sestaviti vlado. Je pa gotovo, da Nova demokracija ne bo mogla sama voditi vlade. Edina desno usmerjena stranka je Ellinikí Lýsi, a niti koalicija obeh ne bi zagotovila potrebnih 151 glasov.

Zato obstajata dve možnosti.

Ena možnost je, da Micotakis vrne svoj mandat v upanju na nove volitve. Lahko vodi agresivno kampanjo s ciljem dvigniti rating stranke na vsaj 38 %. Naslednje volitve bi bile najverjetneje v začetku julija pred začetkom visoke turistične sezone. Micotakisu bi povsem ustrezalo, če manjše stranke ne bi dosegle 3-odstotnega volilnega praga, da bi lahko dobil večje število bonus predstavnikov. Če bo takrat Nova demokracija dobila več kot 38 odstotkov glasov, bo lahko sama sestavila vlado.

Druga možnost za Micotakisa pa je ta, da PASOK-u ponudi sestavo koalicijske vlade, a za kaj takega trenutno nekako ni čutiti večjega navdušenja. Za sodelovanje med Novo demokracijo in SIRIZO ni možnosti.

Če Mitsotakis vrne mandat, bo Tsípras poskušal sestaviti vlado. Možnosti za vzpostavitev vlade s strani levo usmerjenih strank (SIRIZA, PASOK in MeRa25) pa so (pre)majhne in tudi takšna možnost ne bi bila priljubljena. Premier Micotakis je dejal, da bi bila to "vlada poražencev". Ob tem se levo usmerjene stranke bojijo, da bi s takšno potezo povzročile revolt med volivci, saj takšne prakse doslej ni bilo. Poleg tega nihče v Grčiji ni pripravljen pozabiti Varufakisovega apokaliptičnega načrta za vzpostavitev novega plačilnega sistema v državi.

Komunisti (KKE) na drugi strani zavračajo kakršno koli sodelovanje.

Dr. Tomi Dimitrovski je nekdanji veleposlanik Makedonije v Republiki Sloveniji (2014-2018) in bivši generalni konzul v Solunu, Grčija (2007-2014). Objavo prispevka je omogočil inštitut IFIMES iz Ljubljane.