Komentar

Iz ove naše pobede radja se sunce slobode*

Tistega, za levico prekletega petka je kongres Pozitivne Slovenije postal masivna medijska in javnomnenjska bomba. Čeprav, če smo iskreni, v normalnem javnem prostoru to nikoli ne bi mogel postati. Po odmevnosti in zgodovinskosti, nikoli ne bi smel konkurirati 14. kongresu ZKJ ali pa Demosovemu zadnjemu sestanku v Dolskem pri Ljubljani, pa jih je še celo presegel.

28.04.2014 11:53
Piše: Kizo

Po porazu na glasovanju je Zoran Janković Alenko Bratušek pozval k nagovoru članov za tem pa je Bratuškova kongres zapustila. Vir: www.mediaspeed.net

Novo Alenko Bratušek si je vedno mogoče izmisliti, samo nekaj medijske podpore je potrebno, pa odkrijemo novo strokovnjakinjo za proračun, ministrski material in kandidatko za predsednico vlade.

 

Zoran Janković ima v javnosti morda fantastično nizek rating (gledano relativno na leto 2011), toda v PS ima kult osebnosti.

Zakaj se je skorajda cela Slovenija na ta sicer nepomemben petek tako spastično in histerično tresla? Zakaj se je javno mnenje zastrupilo z idejo, da je Alenka Bratušek nedotakljiva in njen padec prinaša konec države? Razlogov za to je več, dejstvo pa je, da racionalen premislek pokaže, da je Janković edini, ki je v tej zgodbi deloval racionalno, oziroma da je moč razumeti logiko njegovega obnašanja.

 

 

Pokvarljiva roba

 

Prvič, jasno je, da je vlada Alenke Bratušek prišla z omejenim rokom trajanja. Ta rok trajanja pa ni bil določen s fantastično zgodbo o diverzantski akciji proti trojki, ampak s trenutkom, ko se padla politika, ki določata levo in desno konfiguracijo političnega prostora, dovolj nadihata in okrepita, da vzameta, kar jima pripada: levi in desni politični prostor. S tega vidika je bila vlada Alenke Bratušek, kako smešno, v resnici tehnična vlada, s tem, da morate besedico tehnična brati kot "provizorna" vlada: dajala naj bi vtis prave vlade in zameglila dejstvo, da obstaja samo zaradi tega, ker ne levica ne desnica še nista dovolj konsolidirani, da bi v polnosti mobilizirali volilno telo.

 

Kdor tega ni videl, je dobesedno hotel živeti v iluziji. In paradoksalno: dlje kot je trajala ta vlada, bolj je bila njena sestava prepričana, da gre za realnost, da niso le del sheme, da niso lutke in da je njihov zgodovinski pomen res izjemen. Bili so celo tako prepričani, da so na začetku leta oblikovali novo koalicijsko pogodbo in se resno lotili rekonstrukcij, do katerih je prišlo po odstopu nekaterih ministrov. Celo dejstvo, da so s povečevalom pri dnevni svetlobi iskali kandidate za ministre, jim ni dalo misliti, da so prehodna vlada in da je najboljša strategija vsakega racionalnega posameznika izogibati se jim, ne pa z njimi hoditi v kratkoročno avanturistično španovijo.

 

 

"Ne diraj lava dok spava"**

 

Drugič, Kučanovi hokuspokusi na levici so dobesedno postavili Jankovića pred dejstvo: ali izgine iz političnega prizorišča in crkne v sramoti ali pa izkrči svoj prostor. Kaj bi Janković lahko drugega naredil, kot prevzel Pozitivno Slovenijo? Naj bi čakal na ponoven izum levice s kakšno novo, ampak tokrat zares, zares levičarsko stranko, ki jo zahtevajo mediji, definirajo »neodvisni« in »pomembni« levosučni strokovnjaki, pop zvezde, pisatelji in pesnice, filozofi, podjetniki, zdravniki in ostali tradicionalno priročni romarji po poti osvoboditve izpod Janševega jarma? Naj bi mirno stal ob strani, poznavajoč, kako se naredi javnomnenjski inženiring? Še huje, gledal naj bi, kako se naredi javnomnenjski inženiring na njegovih ramenih? Ali ni bolje izgoreti v zadnjem spopadu in doživeti bitko na Kosovu, kot pa čakati na vse brce, ki klasično sledijo, ko nekdo postane politični mrtvi konj?

 

 

O tem, kako se je Janković naučil šteti

 

Tretjič, stranke nastajajo, stranke razpadajo, stranke živijo in stranke umirajo. Pa kaj potem? Leta 1988 in 1989 smo imeli priložnost videti, kako je pri živem telesu razpadala KPS, nekdanji komunisti so bežali v Demos, vsi so napovedovali demokratično marginalizacijo KPS, pa so našli formulo in preživeli. Razpadel je Demos, nastal je SDS, Jelinčiču je stranka dvakrat razpadla, iz LDS se je rodil levičarski hokuspokus, imenovan Zares, iz katerega se je potem zagnala tudi Pozitivna Slovenija itd. Kaj vam to pove o tveganju, da z Jankovićevim prevzemom PS ta stranka razpade? Pa naj in kaj potem?

 

Veste kaj je realna špekulacija? Da polovica tistih, ki so glasovali za Alenko Bratušek, pristopi na stran Jankoviča. Jebiga, narobe so se postavili. Levosučni pametnjakoviči so jim vse narobe razložili in jih zavedli in sedaj, ko vedo, za kaj gre, bodo zasukali rokave in prepevali Hej brigade, saj so napaki navkljub še vedno zagovorniki gospodarskega programa PS. Od preostale polovice jih bo ena polovica začela življenja hibernacije, druga polovica pa bo odšla.

 

Tragedija? Ne bi rekel. Novo Alenko Bratušek si je vedno mogoče izmisliti, samo nekaj medijske podpore je potrebno, pa odkrijemo novo strokovnjakinjo za proračun, ministrski material in kandidatko za predsednico vlade. Dajte mi nekaj evrov, par ur sestankov z levimi uredniki ter Kučanovo pooblastilo, pa vam jo najdem v nekaj dneh. Parkrat se v medijih ponovi, da je najboljša, pokloni se ji tudi Marko Golob in zadeva je rešena. Jankoviću v najslabšem primeru ostane stranka, ki nosi pet odstotkov volilnega telesa. Je to slabo? Ali je morda bolje imeti stranko z višjo podporo, ki te hoče na vsak način spraviti na pokopališče?

 

 

O samozavestnih neumnežih

 

Četrtič, kakšen je smisel v podpiranju vlade, ki ne samo, da ne zadovolji tvojih apetitov po proračunskem kolaču, ampak se celo odkrito posmehuje tvoji politiki velikih projektov in aktivno preganja tebi najbolj zveste kadre, ki so se usedli v paradržavna podjetja?

 

Bodimo realni, Zoki je z odstopom, ki je bojda omogočil novo koalicijo, implicitno priznal, da je on največji problem, da je skorumpiran kriminalec, in v zahvalo se mu njegova stranka že čez nekaj mesecev smeji, ko zahteva povečana proračunska sredstva za najlepše mesto na svetu. Še več, ne more niti izpeljati obnove ene bedne hale Tivoli za namene evropskega prvenstva v košarki. Namesto njegovega keynesianskega programa dobi ekstenzijo Janševe ekonomske politike (čeprav bi raje kot karkoli, kar ima prizvok Janše, pogoltnil cianid), v imenu Kučanovih planov pa mora pogoltniti izganjanje GGM-a iz Luke Koper ter pri tem v tišini poslušati izživljanja DeSusa in SD in njihove lamentacije o nehigienični preselitvi iz vladnega kabineta v Luko Koper. In to iz ust ljudi, ki jih že vseskozi opazuje, kako uporabljajo politični vzvod za zasedanje mest v gospodarstvu.

 

Še več, trpeti mora, da stranka, ki ji je dal bianco menico za vladanje, obsesivno kima in pritrjuje argumentacijam hinavskih koalicijskih partnerjev. Njegov najboljši podjetnik vseh časov, Stepišnik, mora oditi, anonimni Omrzel lahko ostane. In ko na koncu zahteva, da se njegova lastna stranka odpove podpori zanj največjemu izdajalcu vseh časov, torej Gregorju Virantu, dobi od lastne stranke porcijo čevapčičev in sezonsko karto za drsanje na ledu.

 

Bi bilo kaj drugega kot pohod na prestol PS v takšni poziciji normalno? Če jih je rodil, jih lahko tudi ubije. Ne nazadnje, ali je rušenje vlade preko zasedanja predsedniškega stolčka PS kakšna posebna tragedija? Za koga? Za Lukšiča, ki izgublja javnomnenjsko podporo? Za Kučana, ki je v časovnih škripcih, ker še vedno ni na novo izumil levice?

 

 

Ko se medijski spini zaletijo v kult osebnosti

 

Petič, samo kronični neumneži so lahko verjeli, da bo medijska usklajenost pri podpori Alenke Bratušek imela učinek na kongresno glasovanje članstva PS. Zoran Janković ima v javnosti morda fantastično nizek rating (gledano relativno na leto 2011), toda v PS ima kult osebnosti. V tem oziru med njim in Titom ni razlike. Razlika je samo v tem, da je bilo v Titov kult osebnosti včlanjenih več ljudi.

 

Ne glede na to, kaj meni ulica, kako se kreira javno mnenje in definira medijski prostor, bi bil vedno zmagovalec volitev Janković. In v nasprotno pripadnikov kulta osebnosti ni moč prepričati, ne glede na to, kaj se o njem razkrije ali izreče. Povedano drugače, tudi če bi imel Kučan vsak dan intervju v levih medijih, v katerem bi razlagal, kako je Janković nevaren in Alenka Bratušek umirjena, socialno čuteča, na "tekovinah revolucije" NOB vzgojena političarka, to še vedno ne bi imelo prav nobenega vpliva na glasovanje dela PS, ki ni član stranke, ampak član kulta Zorana Jankovića.

 

 

Kučanov številski sistem

 

In šestič, zakaj bi že v naprej izključili možnost, da Kučan malo premisli in izda ukaz, da je v resnici Janković pravi borec in heroj? Navsezadnje je Jankoviću zelo pomembno, da po Sloveniji odmeva Hej, brigade, se bori proti Janši in z vsemi kriplji brani dosežke samoupravljanja. Je to kakšen problem? Je kdaj bil? Ali ni Kučanu najpomembnejše poraziti Janšo?

 

 

O realnosti

 

Torej, če vas je kongres na Brdu vznemiril, spadate v eno izmed naslednjih skupin: prvo, menite, da je Kučan vsemogočen, zna delati čudeže in lahko iz Alenke Bratušek naredi Zorana Jankovića in obratno. Drugo, menite, da Jankovićev kult osebnosti lahko zaustavi usklajena medijska kampanja, pa zdaj debelo gledate, kako je mogoče, da se je zgodilo kar se je. Tretjo, živite v iluzijah in fantazijskih svetovih in eden izmed teh svetov je tisti, v katerem je vlada Alenke Bratušek realna vlada. In četrto, menite, da se je Janković ulegel na kavč in čaka na smrt zaradi podhladitve. Ali pa peto, ki je daleč najbolj psihotična, saj jo skupaj drži mnenje, da je padla vlada, ki naj bi dejansko preprečila bankrot Slovenije in izgnala trojko. Ne glede na to v katero skupino spadate, se vprašajte, ali je upoštevajoč vaše psihotično stanje in permanentni delirij, v katerem živite, še vedno smiselno, da imate volilno pravico. 

 

Levica pa ima te dni res precej razlogov za jok: Kučan v svojem murgelskem laboratoriju dnevno-nočnim naporom navkljub očitno še ni prišel do prave formule za ponoven izum levice. Lukšič je z vsakim dnem bolj nebogljen in bolj kot se bliža datum volitev, bolj je nepriljubljen v lastni stranki. Mediji pa debelo strmijo in se sprašujejo, kako je mogoče, da se njihov spin ni prijel. Smešno, ampak kdor koli bi zmagal na zasedanju kongresa, bi danes prepeval: »Iz ove naše pobede radja se sunce slobode ...« to pa že pove nekaj o tem, kako levica vidi realnost. 

 


*Prevod naslova "Iz te naše zmage rojeva se sonce svobode" je besedilo refrena bojne pesmi kraljeve vojske v domovini - Sprem'te se, sprem'te se četnici. Po slovensko: Pripravite se, pripravite se kraljeva vojska v domovini.

 

**Prevod mednaslova: Ne draži leva, ko spi 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
5
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
8
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,134
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,692
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,824
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,514
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,475
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,001
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 818
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 819
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,774
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 543