Komentar

Sindikalne buče s polja javnih naročil

Sindikati javnega sektorja s svojim načinom delovanja vede ali nevede ščitijo lopove, lenuhe in nesposobneže, ki, kot vse kaže, predstavljajo večinski del slovenskega javnega sektorja.

12.11.2014 00:33
Piše: Jaka Šoba

Kritična javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih. Foto: Wikipedia

Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov.

 

Sindikati, raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika.

 

Dobri javni uslužbenci so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

V tem trenutku je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih.

 

Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

Kako naj si drugače razlagam to, da se kar ne uspe najti tistih, ki "zabušavajo". Če bi bilo res, da je večina delavcev dobrih in le nekaj odstotkov slabih, bi dobri danes, ko je potrebno tako v podjetjih kot v javnem sektorju na žalost odpuščati, z lahkoto pokazali na svoje lene in nepoštene kolege in jih pospremili do izhoda. A še vsakič, ko je bilo treba te ljudi najti, so bili vsi tiho, razen sindikatov seveda, ki brezpogojno ščitijo vse, pa tudi če  javni sektor implodira.

 

Edina logična razlaga, ki bi pojasnjevala to dejstvo je, da se sposobni in pridni bojijo, ker so v manjšini in si zato ne upajo dvigniti glasu in pokazati na tiste, ki zažirajo družbeno tkivo. Svoje frustracije, povezane z nepravičnostjo odnosa, dobri/slabi sicer izpovejo svojim prijateljem in partnerjem, morda se celo ob kavi ali pivu dobri eden drugemu potožijo o nepravičnosti sistema, a to je tudi vse. Sindikati pa brezpogojno branijo vse delavce ne glede na to, v katero skupino spadajo in namesto v prečiščenju vidijo možnosti za napredek predvsem v ureditvi javnih naročil.

 

 

Vlada naj "porihta" javna naročila!

 

Sindikati v vseh pogajanjih najprej omenijo stotine milijonov, ki jih državljani izgubimo vsako leto preko sistema javnih naročil. Omenjajo se korupcija, nepotizem, prirejeni razpisi, kriminalna dejanja itd. Strinjam se, da se na javnih razpisih v nezanemarljivem obsegu dogajajo svinjarije najvišjih razredov. Ne razumem pa točno, kaj želijo sindikati (predvsem javnega sektorja) povedati, ko od politike terjajo naj "zrihta" javne razpise. Sindikati se obnašajo ravno tako, kot da so v tej igri trije igralci in želijo v javnosti ustvariti tudi tak vtis. Politika, ki je nesposobna in ne "zrihta" javnih razpisov, čeprav ima znanje, možnost in moč, da to uredi, javni sektor in njegovi uslužbenci, ki so neizmerna žrtev te rabote in neki marsovci ali hobiti, ki vodijo javna naročila in tam skupaj s pokvarjenimi kapitalisti pridno kradejo. Čas je, da si natočimo si čistega vina.

 

 

Neoperativna politika.

 

Prvič. Politika je, kot vse kaže, nesposobna ta problem rešiti, ker zadeve ne pozna dovolj natančno, v tem trenutku pa je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih. V takem okolju in takih pogojih je od politike pričakovati karkoli bolj utopija kot kaj drugega. Poleg tega je slovenska politika labilna že po svoji naravi in je oblikovanje kakršnekoli dolgoročne vizije od nje brezpredmetno pričakovati. Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

 

Bodimo zato iskreni. Ker nimamo več skupnega cilja, se je politika izgubila in lovi sama svoj rep, to državo pa vodijo uradniki, ki so edini, ki dolgoročno zasedajo delovna mesta, kjer se da vplivati na politiko države. Dolgoročno politiko države Slovenije torej bolj kot kdorkoli drug oblikujejo zaposleni v "middle managementu" javnega sektorja.

 

 

Javna naročila se pišejo sama. Ali pač?

 

Drugič. V marsovce in hobite ne verjamem, čeprav se mi včasih zdi, da kakega vidim oblečenega v pelerino, ko z megafonom in transparentom v roki v nekem čudnem jeziku kriči in zganja cirkus po ljubljanskih ulicah. Javna naročila se ne pišejo, izvajajo in nadzirajo sama in tega ne delajo nobena pravljična bitja. Javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih.

 

Neizprosno dejstvo je torej, da je edini, ki lahko reši tistih nekaj sto milijonov, ki odtečejo neznano kam, javni sektor sam. Ob tehtnem premisleku je to že od začetka popolnoma jasno. Naročniki pri nabavah v javnem sektorju so namreč subjekti iz javnega sektorja, kontrolo nad javnimi naročili vršijo subjekti iz javnega sektorja, če gre kaj narobe, pregon kaznivih dejanj vršijo zaposleni iz javnega sektorja, lopovom sodijo sodniki "iz javnega sektorja", lopovi sedijo v javnih zaporih itd. Celotna veriga javnih naročil in  javnega naročanja je torej osnovana na javnem sektorju, njegovih zaposlenih in predvsem njihovi sposobnosti in integriteti.

 

Javni uslužbenci so pri tem avtonomni in nihče jih ne more siliti v neetična ali kazniva dejanja. Tudi če privzamemo, da je na koncu verige javnega naročanja pokvarjen kapitalistični podjetnik, ki podkupuje in goljufa, da bi bil izbran za izvedbo javnega naročila, moramo priznati in predvsem morajo zaposleni v javnem sektorju priznati, da lahko podkupuje in goljufa le in samo zato, ker obstajajo podkupljivi, nemarni ali nesposobni javni uslužbenci, ki se požvižgajo na tako opevano skupno javno dobro.

 

 

Sindikalisti premislite, kaj trobezljate.

 

Na mestu sindikalnih vodji bi se torej sam vprašanju javnega naročanja zato čim bolj na široko ognil, ker to vprašanje kaže le na skorumpiranost, nesposobnost in brezbrižnost javnega sektorja, ki ga zastopajo. Obešanje krivde za korupcijo pri javnih naročilih politiki pa je nič več in nič manj kot kazanje na kozla, za katerega se ve, da je pri Slovencih najmanj priljubljen in bodo vsi z veseljem še enkrat več pljunili vanj.

 

Sindikati tako le preusmerjajo pozornost s pravega problema na tisto, kar ljudje želijo slišati in so v tem oziru le populistična trobila, ki se požvižgajo za pravičnost, če jim ta ne služi. Dobri javni uslužbenci pa so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

Če bi želeli sindikati, njihovi vodje in javni uslužbenci resnično kaj narediti na področju javnega naročanja, bi predlagali in se goreče zavzemali za spremembo zakonodaje v smeri, ki bi omogočala lažje in hitrejše odpuščanje goljufivih nesposobnežev in korektno nagrajevanje ljudi, ki so sposobni in se trudijo. Trdim namreč, da danes zaradi lažne solidarnosti in strahu dobri zaposleni v javnem sektorju delajo na 140 %, zato da pokrijejo primanjkljaj slabih, ki delajo na 50 %, oboji pa so plačani 70 % tega, kar bi moral dobiti dober javni uslužbenec. Rezultat je uravnilovka, ki demotivira še tako idealističnega dobrega uradnika in javni sektor, v katerem prihaja do izgorevanja dobrih in je posledično vse manj operativen.

 

Dobri javni uslužbenci vse pogosteje kažejo, kaj si mislijo o javnem sektorju in razmerah, ki vladajo v njem. Na žalost to delajo na način, ki ga je opisal že sindikatom dobro znani Vladimir Ilyich Ulyanov "Lenin", ko so ruski vojaki dezertirali iz carske vojske. Rekel je namreč "glasovali so s svojimi stopali" in odšli. Isto se danes dogaja v slovenskem javnem sektorju. Tisti dobri, ki lahko, vse prepogosto odidejo in zlasti je to vidno tam, kjer je najbolj zaskrbljujoče- pri mladih perspektivnih kadrih.

 

Zato dragi sindikati in sindikalni funkcionarji. Raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika. Razumem pa, da je to težko, konec koncev ste v enaki meri financirani iz članarin slabih in dobrih uslužbencev. Manj zaposlenih pa v končni instanci pomeni manj de

 

narja za pelerine, plakate in predvsem plače sindikalnih funkcionarjev, tako da je očitno sindikalna logika jasna. Raje en dober, dva povprečna in trije slabi kot dva dobra, dva povprečna in en slab. Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov. Šest je kljub vsemu več kot pet, izpad dvajsetih odstotkov prihodka pa ni hec, si bo treba še plače znižati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.879
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.196
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898