Komentar

Sindikalne buče s polja javnih naročil

Sindikati javnega sektorja s svojim načinom delovanja vede ali nevede ščitijo lopove, lenuhe in nesposobneže, ki, kot vse kaže, predstavljajo večinski del slovenskega javnega sektorja.

12.11.2014 00:33
Piše: Jaka Šoba

Kritična javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih. Foto: Wikipedia

Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov.

 

Sindikati, raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika.

 

Dobri javni uslužbenci so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

V tem trenutku je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih.

 

Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

Kako naj si drugače razlagam to, da se kar ne uspe najti tistih, ki "zabušavajo". Če bi bilo res, da je večina delavcev dobrih in le nekaj odstotkov slabih, bi dobri danes, ko je potrebno tako v podjetjih kot v javnem sektorju na žalost odpuščati, z lahkoto pokazali na svoje lene in nepoštene kolege in jih pospremili do izhoda. A še vsakič, ko je bilo treba te ljudi najti, so bili vsi tiho, razen sindikatov seveda, ki brezpogojno ščitijo vse, pa tudi če  javni sektor implodira.

 

Edina logična razlaga, ki bi pojasnjevala to dejstvo je, da se sposobni in pridni bojijo, ker so v manjšini in si zato ne upajo dvigniti glasu in pokazati na tiste, ki zažirajo družbeno tkivo. Svoje frustracije, povezane z nepravičnostjo odnosa, dobri/slabi sicer izpovejo svojim prijateljem in partnerjem, morda se celo ob kavi ali pivu dobri eden drugemu potožijo o nepravičnosti sistema, a to je tudi vse. Sindikati pa brezpogojno branijo vse delavce ne glede na to, v katero skupino spadajo in namesto v prečiščenju vidijo možnosti za napredek predvsem v ureditvi javnih naročil.

 

 

Vlada naj "porihta" javna naročila!

 

Sindikati v vseh pogajanjih najprej omenijo stotine milijonov, ki jih državljani izgubimo vsako leto preko sistema javnih naročil. Omenjajo se korupcija, nepotizem, prirejeni razpisi, kriminalna dejanja itd. Strinjam se, da se na javnih razpisih v nezanemarljivem obsegu dogajajo svinjarije najvišjih razredov. Ne razumem pa točno, kaj želijo sindikati (predvsem javnega sektorja) povedati, ko od politike terjajo naj "zrihta" javne razpise. Sindikati se obnašajo ravno tako, kot da so v tej igri trije igralci in želijo v javnosti ustvariti tudi tak vtis. Politika, ki je nesposobna in ne "zrihta" javnih razpisov, čeprav ima znanje, možnost in moč, da to uredi, javni sektor in njegovi uslužbenci, ki so neizmerna žrtev te rabote in neki marsovci ali hobiti, ki vodijo javna naročila in tam skupaj s pokvarjenimi kapitalisti pridno kradejo. Čas je, da si natočimo si čistega vina.

 

 

Neoperativna politika.

 

Prvič. Politika je, kot vse kaže, nesposobna ta problem rešiti, ker zadeve ne pozna dovolj natančno, v tem trenutku pa je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih. V takem okolju in takih pogojih je od politike pričakovati karkoli bolj utopija kot kaj drugega. Poleg tega je slovenska politika labilna že po svoji naravi in je oblikovanje kakršnekoli dolgoročne vizije od nje brezpredmetno pričakovati. Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

 

Bodimo zato iskreni. Ker nimamo več skupnega cilja, se je politika izgubila in lovi sama svoj rep, to državo pa vodijo uradniki, ki so edini, ki dolgoročno zasedajo delovna mesta, kjer se da vplivati na politiko države. Dolgoročno politiko države Slovenije torej bolj kot kdorkoli drug oblikujejo zaposleni v "middle managementu" javnega sektorja.

 

 

Javna naročila se pišejo sama. Ali pač?

 

Drugič. V marsovce in hobite ne verjamem, čeprav se mi včasih zdi, da kakega vidim oblečenega v pelerino, ko z megafonom in transparentom v roki v nekem čudnem jeziku kriči in zganja cirkus po ljubljanskih ulicah. Javna naročila se ne pišejo, izvajajo in nadzirajo sama in tega ne delajo nobena pravljična bitja. Javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih.

 

Neizprosno dejstvo je torej, da je edini, ki lahko reši tistih nekaj sto milijonov, ki odtečejo neznano kam, javni sektor sam. Ob tehtnem premisleku je to že od začetka popolnoma jasno. Naročniki pri nabavah v javnem sektorju so namreč subjekti iz javnega sektorja, kontrolo nad javnimi naročili vršijo subjekti iz javnega sektorja, če gre kaj narobe, pregon kaznivih dejanj vršijo zaposleni iz javnega sektorja, lopovom sodijo sodniki "iz javnega sektorja", lopovi sedijo v javnih zaporih itd. Celotna veriga javnih naročil in  javnega naročanja je torej osnovana na javnem sektorju, njegovih zaposlenih in predvsem njihovi sposobnosti in integriteti.

 

Javni uslužbenci so pri tem avtonomni in nihče jih ne more siliti v neetična ali kazniva dejanja. Tudi če privzamemo, da je na koncu verige javnega naročanja pokvarjen kapitalistični podjetnik, ki podkupuje in goljufa, da bi bil izbran za izvedbo javnega naročila, moramo priznati in predvsem morajo zaposleni v javnem sektorju priznati, da lahko podkupuje in goljufa le in samo zato, ker obstajajo podkupljivi, nemarni ali nesposobni javni uslužbenci, ki se požvižgajo na tako opevano skupno javno dobro.

 

 

Sindikalisti premislite, kaj trobezljate.

 

Na mestu sindikalnih vodji bi se torej sam vprašanju javnega naročanja zato čim bolj na široko ognil, ker to vprašanje kaže le na skorumpiranost, nesposobnost in brezbrižnost javnega sektorja, ki ga zastopajo. Obešanje krivde za korupcijo pri javnih naročilih politiki pa je nič več in nič manj kot kazanje na kozla, za katerega se ve, da je pri Slovencih najmanj priljubljen in bodo vsi z veseljem še enkrat več pljunili vanj.

 

Sindikati tako le preusmerjajo pozornost s pravega problema na tisto, kar ljudje želijo slišati in so v tem oziru le populistična trobila, ki se požvižgajo za pravičnost, če jim ta ne služi. Dobri javni uslužbenci pa so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

Če bi želeli sindikati, njihovi vodje in javni uslužbenci resnično kaj narediti na področju javnega naročanja, bi predlagali in se goreče zavzemali za spremembo zakonodaje v smeri, ki bi omogočala lažje in hitrejše odpuščanje goljufivih nesposobnežev in korektno nagrajevanje ljudi, ki so sposobni in se trudijo. Trdim namreč, da danes zaradi lažne solidarnosti in strahu dobri zaposleni v javnem sektorju delajo na 140 %, zato da pokrijejo primanjkljaj slabih, ki delajo na 50 %, oboji pa so plačani 70 % tega, kar bi moral dobiti dober javni uslužbenec. Rezultat je uravnilovka, ki demotivira še tako idealističnega dobrega uradnika in javni sektor, v katerem prihaja do izgorevanja dobrih in je posledično vse manj operativen.

 

Dobri javni uslužbenci vse pogosteje kažejo, kaj si mislijo o javnem sektorju in razmerah, ki vladajo v njem. Na žalost to delajo na način, ki ga je opisal že sindikatom dobro znani Vladimir Ilyich Ulyanov "Lenin", ko so ruski vojaki dezertirali iz carske vojske. Rekel je namreč "glasovali so s svojimi stopali" in odšli. Isto se danes dogaja v slovenskem javnem sektorju. Tisti dobri, ki lahko, vse prepogosto odidejo in zlasti je to vidno tam, kjer je najbolj zaskrbljujoče- pri mladih perspektivnih kadrih.

 

Zato dragi sindikati in sindikalni funkcionarji. Raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika. Razumem pa, da je to težko, konec koncev ste v enaki meri financirani iz članarin slabih in dobrih uslužbencev. Manj zaposlenih pa v končni instanci pomeni manj de

 

narja za pelerine, plakate in predvsem plače sindikalnih funkcionarjev, tako da je očitno sindikalna logika jasna. Raje en dober, dva povprečna in trije slabi kot dva dobra, dva povprečna in en slab. Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov. Šest je kljub vsemu več kot pet, izpad dvajsetih odstotkov prihodka pa ni hec, si bo treba še plače znižati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.131
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.677
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.200
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.244
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.864
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.671
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.255
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 923
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.265