Komentar

Sindikalne buče s polja javnih naročil

Sindikati javnega sektorja s svojim načinom delovanja vede ali nevede ščitijo lopove, lenuhe in nesposobneže, ki, kot vse kaže, predstavljajo večinski del slovenskega javnega sektorja.

12.11.2014 00:33
Piše: Jaka Šoba

Kritična javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih. Foto: Wikipedia

Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov.

 

Sindikati, raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika.

 

Dobri javni uslužbenci so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

V tem trenutku je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih.

 

Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

Kako naj si drugače razlagam to, da se kar ne uspe najti tistih, ki "zabušavajo". Če bi bilo res, da je večina delavcev dobrih in le nekaj odstotkov slabih, bi dobri danes, ko je potrebno tako v podjetjih kot v javnem sektorju na žalost odpuščati, z lahkoto pokazali na svoje lene in nepoštene kolege in jih pospremili do izhoda. A še vsakič, ko je bilo treba te ljudi najti, so bili vsi tiho, razen sindikatov seveda, ki brezpogojno ščitijo vse, pa tudi če  javni sektor implodira.

 

Edina logična razlaga, ki bi pojasnjevala to dejstvo je, da se sposobni in pridni bojijo, ker so v manjšini in si zato ne upajo dvigniti glasu in pokazati na tiste, ki zažirajo družbeno tkivo. Svoje frustracije, povezane z nepravičnostjo odnosa, dobri/slabi sicer izpovejo svojim prijateljem in partnerjem, morda se celo ob kavi ali pivu dobri eden drugemu potožijo o nepravičnosti sistema, a to je tudi vse. Sindikati pa brezpogojno branijo vse delavce ne glede na to, v katero skupino spadajo in namesto v prečiščenju vidijo možnosti za napredek predvsem v ureditvi javnih naročil.

 

 

Vlada naj "porihta" javna naročila!

 

Sindikati v vseh pogajanjih najprej omenijo stotine milijonov, ki jih državljani izgubimo vsako leto preko sistema javnih naročil. Omenjajo se korupcija, nepotizem, prirejeni razpisi, kriminalna dejanja itd. Strinjam se, da se na javnih razpisih v nezanemarljivem obsegu dogajajo svinjarije najvišjih razredov. Ne razumem pa točno, kaj želijo sindikati (predvsem javnega sektorja) povedati, ko od politike terjajo naj "zrihta" javne razpise. Sindikati se obnašajo ravno tako, kot da so v tej igri trije igralci in želijo v javnosti ustvariti tudi tak vtis. Politika, ki je nesposobna in ne "zrihta" javnih razpisov, čeprav ima znanje, možnost in moč, da to uredi, javni sektor in njegovi uslužbenci, ki so neizmerna žrtev te rabote in neki marsovci ali hobiti, ki vodijo javna naročila in tam skupaj s pokvarjenimi kapitalisti pridno kradejo. Čas je, da si natočimo si čistega vina.

 

 

Neoperativna politika.

 

Prvič. Politika je, kot vse kaže, nesposobna ta problem rešiti, ker zadeve ne pozna dovolj natančno, v tem trenutku pa je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih. V takem okolju in takih pogojih je od politike pričakovati karkoli bolj utopija kot kaj drugega. Poleg tega je slovenska politika labilna že po svoji naravi in je oblikovanje kakršnekoli dolgoročne vizije od nje brezpredmetno pričakovati. Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

 

Bodimo zato iskreni. Ker nimamo več skupnega cilja, se je politika izgubila in lovi sama svoj rep, to državo pa vodijo uradniki, ki so edini, ki dolgoročno zasedajo delovna mesta, kjer se da vplivati na politiko države. Dolgoročno politiko države Slovenije torej bolj kot kdorkoli drug oblikujejo zaposleni v "middle managementu" javnega sektorja.

 

 

Javna naročila se pišejo sama. Ali pač?

 

Drugič. V marsovce in hobite ne verjamem, čeprav se mi včasih zdi, da kakega vidim oblečenega v pelerino, ko z megafonom in transparentom v roki v nekem čudnem jeziku kriči in zganja cirkus po ljubljanskih ulicah. Javna naročila se ne pišejo, izvajajo in nadzirajo sama in tega ne delajo nobena pravljična bitja. Javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih.

 

Neizprosno dejstvo je torej, da je edini, ki lahko reši tistih nekaj sto milijonov, ki odtečejo neznano kam, javni sektor sam. Ob tehtnem premisleku je to že od začetka popolnoma jasno. Naročniki pri nabavah v javnem sektorju so namreč subjekti iz javnega sektorja, kontrolo nad javnimi naročili vršijo subjekti iz javnega sektorja, če gre kaj narobe, pregon kaznivih dejanj vršijo zaposleni iz javnega sektorja, lopovom sodijo sodniki "iz javnega sektorja", lopovi sedijo v javnih zaporih itd. Celotna veriga javnih naročil in  javnega naročanja je torej osnovana na javnem sektorju, njegovih zaposlenih in predvsem njihovi sposobnosti in integriteti.

 

Javni uslužbenci so pri tem avtonomni in nihče jih ne more siliti v neetična ali kazniva dejanja. Tudi če privzamemo, da je na koncu verige javnega naročanja pokvarjen kapitalistični podjetnik, ki podkupuje in goljufa, da bi bil izbran za izvedbo javnega naročila, moramo priznati in predvsem morajo zaposleni v javnem sektorju priznati, da lahko podkupuje in goljufa le in samo zato, ker obstajajo podkupljivi, nemarni ali nesposobni javni uslužbenci, ki se požvižgajo na tako opevano skupno javno dobro.

 

 

Sindikalisti premislite, kaj trobezljate.

 

Na mestu sindikalnih vodji bi se torej sam vprašanju javnega naročanja zato čim bolj na široko ognil, ker to vprašanje kaže le na skorumpiranost, nesposobnost in brezbrižnost javnega sektorja, ki ga zastopajo. Obešanje krivde za korupcijo pri javnih naročilih politiki pa je nič več in nič manj kot kazanje na kozla, za katerega se ve, da je pri Slovencih najmanj priljubljen in bodo vsi z veseljem še enkrat več pljunili vanj.

 

Sindikati tako le preusmerjajo pozornost s pravega problema na tisto, kar ljudje želijo slišati in so v tem oziru le populistična trobila, ki se požvižgajo za pravičnost, če jim ta ne služi. Dobri javni uslužbenci pa so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

Če bi želeli sindikati, njihovi vodje in javni uslužbenci resnično kaj narediti na področju javnega naročanja, bi predlagali in se goreče zavzemali za spremembo zakonodaje v smeri, ki bi omogočala lažje in hitrejše odpuščanje goljufivih nesposobnežev in korektno nagrajevanje ljudi, ki so sposobni in se trudijo. Trdim namreč, da danes zaradi lažne solidarnosti in strahu dobri zaposleni v javnem sektorju delajo na 140 %, zato da pokrijejo primanjkljaj slabih, ki delajo na 50 %, oboji pa so plačani 70 % tega, kar bi moral dobiti dober javni uslužbenec. Rezultat je uravnilovka, ki demotivira še tako idealističnega dobrega uradnika in javni sektor, v katerem prihaja do izgorevanja dobrih in je posledično vse manj operativen.

 

Dobri javni uslužbenci vse pogosteje kažejo, kaj si mislijo o javnem sektorju in razmerah, ki vladajo v njem. Na žalost to delajo na način, ki ga je opisal že sindikatom dobro znani Vladimir Ilyich Ulyanov "Lenin", ko so ruski vojaki dezertirali iz carske vojske. Rekel je namreč "glasovali so s svojimi stopali" in odšli. Isto se danes dogaja v slovenskem javnem sektorju. Tisti dobri, ki lahko, vse prepogosto odidejo in zlasti je to vidno tam, kjer je najbolj zaskrbljujoče- pri mladih perspektivnih kadrih.

 

Zato dragi sindikati in sindikalni funkcionarji. Raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika. Razumem pa, da je to težko, konec koncev ste v enaki meri financirani iz članarin slabih in dobrih uslužbencev. Manj zaposlenih pa v končni instanci pomeni manj de

 

narja za pelerine, plakate in predvsem plače sindikalnih funkcionarjev, tako da je očitno sindikalna logika jasna. Raje en dober, dva povprečna in trije slabi kot dva dobra, dva povprečna in en slab. Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov. Šest je kljub vsemu več kot pet, izpad dvajsetih odstotkov prihodka pa ni hec, si bo treba še plače znižati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
0
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
4
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.741
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.590
03/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.159
04/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 1.335
05/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.249
06/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.975
07/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.106
08/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.084
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.023
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 730