Komentar

Sindikalne buče s polja javnih naročil

Sindikati javnega sektorja s svojim načinom delovanja vede ali nevede ščitijo lopove, lenuhe in nesposobneže, ki, kot vse kaže, predstavljajo večinski del slovenskega javnega sektorja.

12.11.2014 00:33
Piše: Jaka Šoba

Kritična javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih. Foto: Wikipedia

Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov.

 

Sindikati, raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika.

 

Dobri javni uslužbenci so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

V tem trenutku je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih.

 

Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

Kako naj si drugače razlagam to, da se kar ne uspe najti tistih, ki "zabušavajo". Če bi bilo res, da je večina delavcev dobrih in le nekaj odstotkov slabih, bi dobri danes, ko je potrebno tako v podjetjih kot v javnem sektorju na žalost odpuščati, z lahkoto pokazali na svoje lene in nepoštene kolege in jih pospremili do izhoda. A še vsakič, ko je bilo treba te ljudi najti, so bili vsi tiho, razen sindikatov seveda, ki brezpogojno ščitijo vse, pa tudi če  javni sektor implodira.

 

Edina logična razlaga, ki bi pojasnjevala to dejstvo je, da se sposobni in pridni bojijo, ker so v manjšini in si zato ne upajo dvigniti glasu in pokazati na tiste, ki zažirajo družbeno tkivo. Svoje frustracije, povezane z nepravičnostjo odnosa, dobri/slabi sicer izpovejo svojim prijateljem in partnerjem, morda se celo ob kavi ali pivu dobri eden drugemu potožijo o nepravičnosti sistema, a to je tudi vse. Sindikati pa brezpogojno branijo vse delavce ne glede na to, v katero skupino spadajo in namesto v prečiščenju vidijo možnosti za napredek predvsem v ureditvi javnih naročil.

 

 

Vlada naj "porihta" javna naročila!

 

Sindikati v vseh pogajanjih najprej omenijo stotine milijonov, ki jih državljani izgubimo vsako leto preko sistema javnih naročil. Omenjajo se korupcija, nepotizem, prirejeni razpisi, kriminalna dejanja itd. Strinjam se, da se na javnih razpisih v nezanemarljivem obsegu dogajajo svinjarije najvišjih razredov. Ne razumem pa točno, kaj želijo sindikati (predvsem javnega sektorja) povedati, ko od politike terjajo naj "zrihta" javne razpise. Sindikati se obnašajo ravno tako, kot da so v tej igri trije igralci in želijo v javnosti ustvariti tudi tak vtis. Politika, ki je nesposobna in ne "zrihta" javnih razpisov, čeprav ima znanje, možnost in moč, da to uredi, javni sektor in njegovi uslužbenci, ki so neizmerna žrtev te rabote in neki marsovci ali hobiti, ki vodijo javna naročila in tam skupaj s pokvarjenimi kapitalisti pridno kradejo. Čas je, da si natočimo si čistega vina.

 

 

Neoperativna politika.

 

Prvič. Politika je, kot vse kaže, nesposobna ta problem rešiti, ker zadeve ne pozna dovolj natančno, v tem trenutku pa je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih. V takem okolju in takih pogojih je od politike pričakovati karkoli bolj utopija kot kaj drugega. Poleg tega je slovenska politika labilna že po svoji naravi in je oblikovanje kakršnekoli dolgoročne vizije od nje brezpredmetno pričakovati. Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

 

Bodimo zato iskreni. Ker nimamo več skupnega cilja, se je politika izgubila in lovi sama svoj rep, to državo pa vodijo uradniki, ki so edini, ki dolgoročno zasedajo delovna mesta, kjer se da vplivati na politiko države. Dolgoročno politiko države Slovenije torej bolj kot kdorkoli drug oblikujejo zaposleni v "middle managementu" javnega sektorja.

 

 

Javna naročila se pišejo sama. Ali pač?

 

Drugič. V marsovce in hobite ne verjamem, čeprav se mi včasih zdi, da kakega vidim oblečenega v pelerino, ko z megafonom in transparentom v roki v nekem čudnem jeziku kriči in zganja cirkus po ljubljanskih ulicah. Javna naročila se ne pišejo, izvajajo in nadzirajo sama in tega ne delajo nobena pravljična bitja. Javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih.

 

Neizprosno dejstvo je torej, da je edini, ki lahko reši tistih nekaj sto milijonov, ki odtečejo neznano kam, javni sektor sam. Ob tehtnem premisleku je to že od začetka popolnoma jasno. Naročniki pri nabavah v javnem sektorju so namreč subjekti iz javnega sektorja, kontrolo nad javnimi naročili vršijo subjekti iz javnega sektorja, če gre kaj narobe, pregon kaznivih dejanj vršijo zaposleni iz javnega sektorja, lopovom sodijo sodniki "iz javnega sektorja", lopovi sedijo v javnih zaporih itd. Celotna veriga javnih naročil in  javnega naročanja je torej osnovana na javnem sektorju, njegovih zaposlenih in predvsem njihovi sposobnosti in integriteti.

 

Javni uslužbenci so pri tem avtonomni in nihče jih ne more siliti v neetična ali kazniva dejanja. Tudi če privzamemo, da je na koncu verige javnega naročanja pokvarjen kapitalistični podjetnik, ki podkupuje in goljufa, da bi bil izbran za izvedbo javnega naročila, moramo priznati in predvsem morajo zaposleni v javnem sektorju priznati, da lahko podkupuje in goljufa le in samo zato, ker obstajajo podkupljivi, nemarni ali nesposobni javni uslužbenci, ki se požvižgajo na tako opevano skupno javno dobro.

 

 

Sindikalisti premislite, kaj trobezljate.

 

Na mestu sindikalnih vodji bi se torej sam vprašanju javnega naročanja zato čim bolj na široko ognil, ker to vprašanje kaže le na skorumpiranost, nesposobnost in brezbrižnost javnega sektorja, ki ga zastopajo. Obešanje krivde za korupcijo pri javnih naročilih politiki pa je nič več in nič manj kot kazanje na kozla, za katerega se ve, da je pri Slovencih najmanj priljubljen in bodo vsi z veseljem še enkrat več pljunili vanj.

 

Sindikati tako le preusmerjajo pozornost s pravega problema na tisto, kar ljudje želijo slišati in so v tem oziru le populistična trobila, ki se požvižgajo za pravičnost, če jim ta ne služi. Dobri javni uslužbenci pa so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

Če bi želeli sindikati, njihovi vodje in javni uslužbenci resnično kaj narediti na področju javnega naročanja, bi predlagali in se goreče zavzemali za spremembo zakonodaje v smeri, ki bi omogočala lažje in hitrejše odpuščanje goljufivih nesposobnežev in korektno nagrajevanje ljudi, ki so sposobni in se trudijo. Trdim namreč, da danes zaradi lažne solidarnosti in strahu dobri zaposleni v javnem sektorju delajo na 140 %, zato da pokrijejo primanjkljaj slabih, ki delajo na 50 %, oboji pa so plačani 70 % tega, kar bi moral dobiti dober javni uslužbenec. Rezultat je uravnilovka, ki demotivira še tako idealističnega dobrega uradnika in javni sektor, v katerem prihaja do izgorevanja dobrih in je posledično vse manj operativen.

 

Dobri javni uslužbenci vse pogosteje kažejo, kaj si mislijo o javnem sektorju in razmerah, ki vladajo v njem. Na žalost to delajo na način, ki ga je opisal že sindikatom dobro znani Vladimir Ilyich Ulyanov "Lenin", ko so ruski vojaki dezertirali iz carske vojske. Rekel je namreč "glasovali so s svojimi stopali" in odšli. Isto se danes dogaja v slovenskem javnem sektorju. Tisti dobri, ki lahko, vse prepogosto odidejo in zlasti je to vidno tam, kjer je najbolj zaskrbljujoče- pri mladih perspektivnih kadrih.

 

Zato dragi sindikati in sindikalni funkcionarji. Raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika. Razumem pa, da je to težko, konec koncev ste v enaki meri financirani iz članarin slabih in dobrih uslužbencev. Manj zaposlenih pa v končni instanci pomeni manj de

 

narja za pelerine, plakate in predvsem plače sindikalnih funkcionarjev, tako da je očitno sindikalna logika jasna. Raje en dober, dva povprečna in trije slabi kot dva dobra, dva povprečna in en slab. Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov. Šest je kljub vsemu več kot pet, izpad dvajsetih odstotkov prihodka pa ni hec, si bo treba še plače znižati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
15
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144