Komentar

Sindikalne buče s polja javnih naročil

Sindikati javnega sektorja s svojim načinom delovanja vede ali nevede ščitijo lopove, lenuhe in nesposobneže, ki, kot vse kaže, predstavljajo večinski del slovenskega javnega sektorja.

12.11.2014 00:33
Piše: Jaka Šoba

Kritična javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih. Foto: Wikipedia

Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov.

 

Sindikati, raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika.

 

Dobri javni uslužbenci so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

V tem trenutku je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih.

 

Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

Kako naj si drugače razlagam to, da se kar ne uspe najti tistih, ki "zabušavajo". Če bi bilo res, da je večina delavcev dobrih in le nekaj odstotkov slabih, bi dobri danes, ko je potrebno tako v podjetjih kot v javnem sektorju na žalost odpuščati, z lahkoto pokazali na svoje lene in nepoštene kolege in jih pospremili do izhoda. A še vsakič, ko je bilo treba te ljudi najti, so bili vsi tiho, razen sindikatov seveda, ki brezpogojno ščitijo vse, pa tudi če  javni sektor implodira.

 

Edina logična razlaga, ki bi pojasnjevala to dejstvo je, da se sposobni in pridni bojijo, ker so v manjšini in si zato ne upajo dvigniti glasu in pokazati na tiste, ki zažirajo družbeno tkivo. Svoje frustracije, povezane z nepravičnostjo odnosa, dobri/slabi sicer izpovejo svojim prijateljem in partnerjem, morda se celo ob kavi ali pivu dobri eden drugemu potožijo o nepravičnosti sistema, a to je tudi vse. Sindikati pa brezpogojno branijo vse delavce ne glede na to, v katero skupino spadajo in namesto v prečiščenju vidijo možnosti za napredek predvsem v ureditvi javnih naročil.

 

 

Vlada naj "porihta" javna naročila!

 

Sindikati v vseh pogajanjih najprej omenijo stotine milijonov, ki jih državljani izgubimo vsako leto preko sistema javnih naročil. Omenjajo se korupcija, nepotizem, prirejeni razpisi, kriminalna dejanja itd. Strinjam se, da se na javnih razpisih v nezanemarljivem obsegu dogajajo svinjarije najvišjih razredov. Ne razumem pa točno, kaj želijo sindikati (predvsem javnega sektorja) povedati, ko od politike terjajo naj "zrihta" javne razpise. Sindikati se obnašajo ravno tako, kot da so v tej igri trije igralci in želijo v javnosti ustvariti tudi tak vtis. Politika, ki je nesposobna in ne "zrihta" javnih razpisov, čeprav ima znanje, možnost in moč, da to uredi, javni sektor in njegovi uslužbenci, ki so neizmerna žrtev te rabote in neki marsovci ali hobiti, ki vodijo javna naročila in tam skupaj s pokvarjenimi kapitalisti pridno kradejo. Čas je, da si natočimo si čistega vina.

 

 

Neoperativna politika.

 

Prvič. Politika je, kot vse kaže, nesposobna ta problem rešiti, ker zadeve ne pozna dovolj natančno, v tem trenutku pa je politično ozračje tako labilno, da se šteje za uspeh že, če vlada ne pade po dveh letih. V takem okolju in takih pogojih je od politike pričakovati karkoli bolj utopija kot kaj drugega. Poleg tega je slovenska politika labilna že po svoji naravi in je oblikovanje kakršnekoli dolgoročne vizije od nje brezpredmetno pričakovati. Vizijo o napredku Slovenci vedno vidimo izven nas samih in če nam nekdo ne maha s korenčkom pred očmi, se raje prepiramo kot kaj drugega.

 

Bodimo zato iskreni. Ker nimamo več skupnega cilja, se je politika izgubila in lovi sama svoj rep, to državo pa vodijo uradniki, ki so edini, ki dolgoročno zasedajo delovna mesta, kjer se da vplivati na politiko države. Dolgoročno politiko države Slovenije torej bolj kot kdorkoli drug oblikujejo zaposleni v "middle managementu" javnega sektorja.

 

 

Javna naročila se pišejo sama. Ali pač?

 

Drugič. V marsovce in hobite ne verjamem, čeprav se mi včasih zdi, da kakega vidim oblečenega v pelerino, ko z megafonom in transparentom v roki v nekem čudnem jeziku kriči in zganja cirkus po ljubljanskih ulicah. Javna naročila se ne pišejo, izvajajo in nadzirajo sama in tega ne delajo nobena pravljična bitja. Javna naročila so domena javnega sektorja in njegovih zaposlenih.

 

Neizprosno dejstvo je torej, da je edini, ki lahko reši tistih nekaj sto milijonov, ki odtečejo neznano kam, javni sektor sam. Ob tehtnem premisleku je to že od začetka popolnoma jasno. Naročniki pri nabavah v javnem sektorju so namreč subjekti iz javnega sektorja, kontrolo nad javnimi naročili vršijo subjekti iz javnega sektorja, če gre kaj narobe, pregon kaznivih dejanj vršijo zaposleni iz javnega sektorja, lopovom sodijo sodniki "iz javnega sektorja", lopovi sedijo v javnih zaporih itd. Celotna veriga javnih naročil in  javnega naročanja je torej osnovana na javnem sektorju, njegovih zaposlenih in predvsem njihovi sposobnosti in integriteti.

 

Javni uslužbenci so pri tem avtonomni in nihče jih ne more siliti v neetična ali kazniva dejanja. Tudi če privzamemo, da je na koncu verige javnega naročanja pokvarjen kapitalistični podjetnik, ki podkupuje in goljufa, da bi bil izbran za izvedbo javnega naročila, moramo priznati in predvsem morajo zaposleni v javnem sektorju priznati, da lahko podkupuje in goljufa le in samo zato, ker obstajajo podkupljivi, nemarni ali nesposobni javni uslužbenci, ki se požvižgajo na tako opevano skupno javno dobro.

 

 

Sindikalisti premislite, kaj trobezljate.

 

Na mestu sindikalnih vodji bi se torej sam vprašanju javnega naročanja zato čim bolj na široko ognil, ker to vprašanje kaže le na skorumpiranost, nesposobnost in brezbrižnost javnega sektorja, ki ga zastopajo. Obešanje krivde za korupcijo pri javnih naročilih politiki pa je nič več in nič manj kot kazanje na kozla, za katerega se ve, da je pri Slovencih najmanj priljubljen in bodo vsi z veseljem še enkrat več pljunili vanj.

 

Sindikati tako le preusmerjajo pozornost s pravega problema na tisto, kar ljudje želijo slišati in so v tem oziru le populistična trobila, ki se požvižgajo za pravičnost, če jim ta ne služi. Dobri javni uslužbenci pa so si deloma sami krivi za razmere, v katerih so se znašli, ker ne pokažejo na tiste, ki ne spadajo v javni sektor oziroma na tiste, ki spadajo le na Povšetovo.

 

Če bi želeli sindikati, njihovi vodje in javni uslužbenci resnično kaj narediti na področju javnega naročanja, bi predlagali in se goreče zavzemali za spremembo zakonodaje v smeri, ki bi omogočala lažje in hitrejše odpuščanje goljufivih nesposobnežev in korektno nagrajevanje ljudi, ki so sposobni in se trudijo. Trdim namreč, da danes zaradi lažne solidarnosti in strahu dobri zaposleni v javnem sektorju delajo na 140 %, zato da pokrijejo primanjkljaj slabih, ki delajo na 50 %, oboji pa so plačani 70 % tega, kar bi moral dobiti dober javni uslužbenec. Rezultat je uravnilovka, ki demotivira še tako idealističnega dobrega uradnika in javni sektor, v katerem prihaja do izgorevanja dobrih in je posledično vse manj operativen.

 

Dobri javni uslužbenci vse pogosteje kažejo, kaj si mislijo o javnem sektorju in razmerah, ki vladajo v njem. Na žalost to delajo na način, ki ga je opisal že sindikatom dobro znani Vladimir Ilyich Ulyanov "Lenin", ko so ruski vojaki dezertirali iz carske vojske. Rekel je namreč "glasovali so s svojimi stopali" in odšli. Isto se danes dogaja v slovenskem javnem sektorju. Tisti dobri, ki lahko, vse prepogosto odidejo in zlasti je to vidno tam, kjer je najbolj zaskrbljujoče- pri mladih perspektivnih kadrih.

 

Zato dragi sindikati in sindikalni funkcionarji. Raje kot da trobezljate populizme, pomagajte dobrim javnim uslužbencem prečistiti javni sektor ali pa vsaj dajte mir, da poizkusi to narediti politika. Razumem pa, da je to težko, konec koncev ste v enaki meri financirani iz članarin slabih in dobrih uslužbencev. Manj zaposlenih pa v končni instanci pomeni manj de

 

narja za pelerine, plakate in predvsem plače sindikalnih funkcionarjev, tako da je očitno sindikalna logika jasna. Raje en dober, dva povprečna in trije slabi kot dva dobra, dva povprečna in en slab. Vse slabši javni servis ni problem sindikatov, to je problem državljanov. Šest je kljub vsemu več kot pet, izpad dvajsetih odstotkov prihodka pa ni hec, si bo treba še plače znižati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.905
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.808
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.697
04/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.479
05/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.280
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.326
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.429
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.914
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.261
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391