Komentar

Gostujoča kolumna: 10 let pozneje

Nekoliko grenko je spoznanje, da si imel pred 10 leti prav in da so se črne napovedi uresničile ena za drugo. Raje ne bi imel prav in živel v urejeni državi zmernega napredka.

17.11.2014 19:01
Piše: Milan Balažic

Friedmanovo opozorilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo: največjo grožnjo tržnemu gospodarstvu, demokraciji in svobodi predstavlja koncentracija politične in ekonomske moči, povezanih v oblastni eliti. Foto: MZZ

Da preživi in se krepi, se ta Superstranka nenehno prilagaja ter reciklira. Za njeno množičnost poskrbi kar najbolj enostaven pogoj: zato, da si član te Superstranke, je dovolj, da si proti Janši.

 

V devetdesetih letih se v procesu tranzicije liberalizem LDS izgubi sredi sistemskega močvirja korporativnih oblastnih navezav. Fantje, ki so prej prepisovali Hayeka, so postali mladi ministri še mlajše države.

 

Liberalci smo predlagali koncept minimalne države, v kateri svobodni trg odtegne organizacijo ekonomske aktivnosti nadzoru politične oblasti, ekonomska moč pa postane sredstvo za preverjanje in nadzor politične moči, ne pa njena podpora.

 

Danes je jasno bolj kot kdaj koli, da dokler friedmanizem ne odnese zmage nad prevladujočim keynesianstvom, dokler vseprisotne države in visokih davkov ne zamenjata svoboda in individualizem, dokler niso odločno izvedene liberalne reforme, se bo še naprej krepila moč tovarišijske oligarhije. 

Ko sem namreč leta 2004 začel objavljati kolumne, je vplivna washingtonska fundacija Heritage Sloveniji očitala te grehe: prevelik obseg javne porabe, neprožen trg delovne sile, velik obseg državne lastnine, slabo pravno zaščito lastnine in neučinkovito vlado z izjemno regulativno vlogo v gospodarstvu. Danes, po desetletju, ni nobene iluzije, da so se stvari premaknile na bolje. Prej nasprotno: ni napredka – ali kot je nekoč dejal oče psihoanalize Freud: "Vsekakor bo vedno slabo". 

 

Ko sem preletel zaprašene kolumne, sem, denimo, našel naslednje poudarke, povezane z blokado liberalnih reform: "Liberalci se zdaj že iz obupa ponavljamo, toda glas vpijočega v puščavi oblast noče slišati. Kdor pa nima ušes za poslušanje tehtnih sporočil in svojo politično eksistenco gradi na živem pesku všečnosti sedanjemu javnemu mnenju, si sam koplje politični grob" (Finance, 2006).

 

Sledila so opozorila: "Vsakršno prelaganje reform na poznejši čas pomeni še višje stroške, tako kot bo ta vlada (in davkoplačevalci) plačala višjo ceno zaradi odlaganja reform Janševe vlade v prihodnost" (Delo, 2007). Toda vlade so druga za drugo odnašali volilni glasovi – ne zato, ker bi reformirale in se spoprijele s krizo, ampak zato, ker niso reformirale.

 

Tudi stava na spremembo oblasti, ko je po 12-letni vladavini letargične LDS Janša leta 2004 napovedal krepak reformizem, se je izkazala za zgrešeno: "Ironija zgodovine bi bila, da bi ta vešči politik z nespornimi zaslugami za osamosvojitev svojo kariero začel v zaporu in jo tako tudi končal – po logiki ponavljanja zgodovine: prvič kot tragedija, drugič kot farsa" (Večer, 2008). Kaj je narobe z liberalizmom ali s Slovenijo, da se nujno potrebne reforme ne primejo?   

 

Najprej se spomnimo, da je ZSMS - predhodnica LDS - prva prevzela ideje liberalizma in na svojem kongresu leta 1989 v Portorožu sprejela daleč najbolj liberalen program katerekoli politične stranke doslej. V devetdesetih letih se v procesu tranzicije liberalizem LDS izgubi sredi sistemskega močvirja korporativnih oblastnih navezav. Fantje, ki so prej prepisovali Hayeka, so postali mladi ministri še mlajše države, ki jo je v rosni državotvornosti napadla bolezen statolatrine, se pravi, simptom morilskega "nacionalnega interesa".

 

Skoraj po božje se je oboževalo državni intervencionizem Drnovškovih vlad, ki je skrbel za bohotenje nepravične socialne države in dušenje podjetniške ustvarjalnosti posameznikov. LDS je s svojim nacional-socialističnim intelektualnim bankrotom odločilno pripomogla k uničenju slovenskega liberalizma. Namesto tega je udejanjila Kučanov testament, po katerem je tuji kapital po definiciji sovražnik slovenskega kapitala, gospodarstva, družbe in naroda. 

 

Kontinuiteta kardeljanskega samoupravnega socializma je ohranjala monopol države nad civilno družbo: etatizem, paternalizem, dirigizem itd.- vse z neprikritim namenom popolnega obvladovanja politike, gospodarstva, znanosti, šolstva, sodstva, medijev …  Slovenija je bila in je ujetnica vladajočih strank z arhaično programsko ponudbo: boljševizma levice, gradualizma leve sredine in zmedene desnice, kjer je kot najnižji skupni imenovalec deloval proti-liberalizem. Vsak poskus liberalnih reform – Janšev leta 2004 in 2011, Pahorjev leta 2008 in leta 2013 Bratuškove - se je zato končal z vladno polomijo. Nič nenavadnega – prav slovenska vlada ima od vseh dejavnikov najbolj negativen učinek na razvoj gospodarstva.

 

Namesto da bi država delovala kot temeljni tvorec motivirajočega podjetniškega normativnega okolja in regulatorja, politično in lastniško Slovenijo "varuje" pred tujimi investicijami, ki bi nosile nov gospodarski zagon. K opisanim razmeram po svoje odločilno prispevajo tudi slovenski sindikati. Levičarska vladna in sindikalna elita korporativno dosegata pogajalska soglasja, medtem ko je kapitalska stran – naravna zaveznica liberalizma – razbita, nepovezana in neučinkovita. Zato so si sindikati izborili privilegiran položaj tako, da delujejo kot politično gibanje in hkrati stranka s socialistično platformo. Takšne skrbniške države državljani ne rabimo in zato jo je potrebno potisniti nazaj v osnovne okvire.

 

Prav to geslo je pred desetletjem vzniknilo na zastavah t. i. liberalnih "mladoekonomistov": svobodna ekonomija in umik države iz gospodarstva. Liberalci (v levičarskih medijih nenehno kompromitirani s psovko "neoliberalci") smo predlagali koncept minimalne države, v kateri svobodni trg odtegne organizacijo ekonomske aktivnosti nadzoru politične oblasti, ekonomska moč pa postane sredstvo za preverjanje in nadzor politične moči, ne pa njena podpora.

 

Na vrhu lestvice gospodarskega razvoja so navkljub zadnji krizi in levičarskemu veseljačenju še vedno države z liberalnim tipom kapitalizma in majhno vlogo države v gospodarstvu, z močno pravno državo, odprto tržno konkurenco, svobodno podjetniško pobudo, nizkimi davki in nizko stopnjo državne lastnine. Slovenska vladajoča levičarska elita je v nasprotju s tem "razvijala" politični nadzor, državno lastništvo, visoke davke, trdo regulacijo trga, omejevanje podjetništva in tujih investicij ter brez števila administrativnih ovir.

 

Friedmanovo opozorilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo: največjo grožnjo tržnemu gospodarstvu, demokraciji in svobodi predstavlja koncentracija politične in ekonomske moči, povezanih v oblastni eliti. Danes je jasno bolj kot kdaj koli, da dokler friedmanizem ne odnese zmage nad prevladujočim keynesianstvom, dokler vseprisotne države in visokih davkov ne zamenjata svoboda in individualizem, dokler niso odločno izvedene liberalne reforme (liberalizacija, deregulacija, privatizacija), se bo še naprej krepila moč tovarišijske oligarhije. 

 

Omenjena oligarhija ohranja politični trg prerazdeljevanja, s katerim si kupuje politično podporo najpomembnejših interesnih skupin (sindikati, upokojenci, študenti itd.). V tem je ključni problem slovenske države: minimaliziranje nabora svobodnih odločitev posameznika in maksimiranje diskrecijske moči poseganja vladajoče elite. Vladajoča levičarska elita je zbrana v stranki SD-LDS-Zares-PS-SMC-ZaAB-DeSUS-ZL. Vsaka od posameznih strank je zgolj frakcija ene in iste Superstranke, ki se razteza od podpore pogrošnemu tovarišijskemu kapitalu do salonskega ultra-levičarstva. Da preživi in se krepi, se ta Superstranka nenehno prilagaja ter reciklira.

 

Za njeno množičnost poskrbi kar najbolj enostaven pogoj: zato, da si član te Superstranke, je dovolj, da si proti Janši. Tranzicija je njeno naravno okolje, zato le-ta še vedno traja – uspešno za vladajočo levičarsko Superstranko, porazno za državo. Primerjalno gledano je Slovenija največja tranzicijska poraženka v vsej vzhodni, srednji in južni Evropi. Ali drugače: ker je tej stranki oblast pomembnejša od dobrobiti državljanov, je Slovenija postala največja evropska država izgubljenih priložnosti. Drugače tudi ne more biti: država z visoko stopnjo obdavčenja, nefleksibilnim trgom dela, visoko ceno dela in inferiornim poslovnim okoljem ne more tekmovati z družbami znanja, ki slonijo na sprostitvi razvoja zasebnega sektorja. Zato najsposobnejši zapuščajo bledo podalpsko mačeho, ustvarjalni kapital pa se seli v toplejše kraje – namesto umika države iz gospodarstva se gospodarstvo umika iz države.      

       

Naj kljub temu sklenem optimistično. Freud je res menil, da bo zaradi konstitucijskega nelagodja v kulturi "vsekakor vedno slabo". Njegov dedič Lacan je dodal: "…ali slabše". Toda to "slabše" je lahko tudi najboljše, kar se nam lahko zgodi v življenju, gospodarstvu in politiki: liberalizem je res najslabši od vseh ekonomsko-političnih konceptov, toda kaj, ko boljšega nimamo. Zato mi odpustite če nekoliko nostalgično parafraziram znameniti članek Rose Luxemburg z naslovom "Red vlada v Berlinu": Red vlada v Ljubljani! Vi topi plačanci! Vaš "red" je zgrajen na pesku. Liberalizem se bo že jutri "žvenketaje spet v višine usmeril" in na vašo grozo z zvokom pozavne razglasil: Bil sem, sem in bom! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
5
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.357
02/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.611
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.455
04/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.155
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.958
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.190
07/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.094
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.121
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.085
10/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.873