Komentar

Gostujoča kolumna: 10 let pozneje

Nekoliko grenko je spoznanje, da si imel pred 10 leti prav in da so se črne napovedi uresničile ena za drugo. Raje ne bi imel prav in živel v urejeni državi zmernega napredka.

17.11.2014 19:01
Piše: Milan Balažic

Friedmanovo opozorilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo: največjo grožnjo tržnemu gospodarstvu, demokraciji in svobodi predstavlja koncentracija politične in ekonomske moči, povezanih v oblastni eliti. Foto: MZZ

Da preživi in se krepi, se ta Superstranka nenehno prilagaja ter reciklira. Za njeno množičnost poskrbi kar najbolj enostaven pogoj: zato, da si član te Superstranke, je dovolj, da si proti Janši.

 

V devetdesetih letih se v procesu tranzicije liberalizem LDS izgubi sredi sistemskega močvirja korporativnih oblastnih navezav. Fantje, ki so prej prepisovali Hayeka, so postali mladi ministri še mlajše države.

 

Liberalci smo predlagali koncept minimalne države, v kateri svobodni trg odtegne organizacijo ekonomske aktivnosti nadzoru politične oblasti, ekonomska moč pa postane sredstvo za preverjanje in nadzor politične moči, ne pa njena podpora.

 

Danes je jasno bolj kot kdaj koli, da dokler friedmanizem ne odnese zmage nad prevladujočim keynesianstvom, dokler vseprisotne države in visokih davkov ne zamenjata svoboda in individualizem, dokler niso odločno izvedene liberalne reforme, se bo še naprej krepila moč tovarišijske oligarhije. 

Ko sem namreč leta 2004 začel objavljati kolumne, je vplivna washingtonska fundacija Heritage Sloveniji očitala te grehe: prevelik obseg javne porabe, neprožen trg delovne sile, velik obseg državne lastnine, slabo pravno zaščito lastnine in neučinkovito vlado z izjemno regulativno vlogo v gospodarstvu. Danes, po desetletju, ni nobene iluzije, da so se stvari premaknile na bolje. Prej nasprotno: ni napredka – ali kot je nekoč dejal oče psihoanalize Freud: "Vsekakor bo vedno slabo". 

 

Ko sem preletel zaprašene kolumne, sem, denimo, našel naslednje poudarke, povezane z blokado liberalnih reform: "Liberalci se zdaj že iz obupa ponavljamo, toda glas vpijočega v puščavi oblast noče slišati. Kdor pa nima ušes za poslušanje tehtnih sporočil in svojo politično eksistenco gradi na živem pesku všečnosti sedanjemu javnemu mnenju, si sam koplje politični grob" (Finance, 2006).

 

Sledila so opozorila: "Vsakršno prelaganje reform na poznejši čas pomeni še višje stroške, tako kot bo ta vlada (in davkoplačevalci) plačala višjo ceno zaradi odlaganja reform Janševe vlade v prihodnost" (Delo, 2007). Toda vlade so druga za drugo odnašali volilni glasovi – ne zato, ker bi reformirale in se spoprijele s krizo, ampak zato, ker niso reformirale.

 

Tudi stava na spremembo oblasti, ko je po 12-letni vladavini letargične LDS Janša leta 2004 napovedal krepak reformizem, se je izkazala za zgrešeno: "Ironija zgodovine bi bila, da bi ta vešči politik z nespornimi zaslugami za osamosvojitev svojo kariero začel v zaporu in jo tako tudi končal – po logiki ponavljanja zgodovine: prvič kot tragedija, drugič kot farsa" (Večer, 2008). Kaj je narobe z liberalizmom ali s Slovenijo, da se nujno potrebne reforme ne primejo?   

 

Najprej se spomnimo, da je ZSMS - predhodnica LDS - prva prevzela ideje liberalizma in na svojem kongresu leta 1989 v Portorožu sprejela daleč najbolj liberalen program katerekoli politične stranke doslej. V devetdesetih letih se v procesu tranzicije liberalizem LDS izgubi sredi sistemskega močvirja korporativnih oblastnih navezav. Fantje, ki so prej prepisovali Hayeka, so postali mladi ministri še mlajše države, ki jo je v rosni državotvornosti napadla bolezen statolatrine, se pravi, simptom morilskega "nacionalnega interesa".

 

Skoraj po božje se je oboževalo državni intervencionizem Drnovškovih vlad, ki je skrbel za bohotenje nepravične socialne države in dušenje podjetniške ustvarjalnosti posameznikov. LDS je s svojim nacional-socialističnim intelektualnim bankrotom odločilno pripomogla k uničenju slovenskega liberalizma. Namesto tega je udejanjila Kučanov testament, po katerem je tuji kapital po definiciji sovražnik slovenskega kapitala, gospodarstva, družbe in naroda. 

 

Kontinuiteta kardeljanskega samoupravnega socializma je ohranjala monopol države nad civilno družbo: etatizem, paternalizem, dirigizem itd.- vse z neprikritim namenom popolnega obvladovanja politike, gospodarstva, znanosti, šolstva, sodstva, medijev …  Slovenija je bila in je ujetnica vladajočih strank z arhaično programsko ponudbo: boljševizma levice, gradualizma leve sredine in zmedene desnice, kjer je kot najnižji skupni imenovalec deloval proti-liberalizem. Vsak poskus liberalnih reform – Janšev leta 2004 in 2011, Pahorjev leta 2008 in leta 2013 Bratuškove - se je zato končal z vladno polomijo. Nič nenavadnega – prav slovenska vlada ima od vseh dejavnikov najbolj negativen učinek na razvoj gospodarstva.

 

Namesto da bi država delovala kot temeljni tvorec motivirajočega podjetniškega normativnega okolja in regulatorja, politično in lastniško Slovenijo "varuje" pred tujimi investicijami, ki bi nosile nov gospodarski zagon. K opisanim razmeram po svoje odločilno prispevajo tudi slovenski sindikati. Levičarska vladna in sindikalna elita korporativno dosegata pogajalska soglasja, medtem ko je kapitalska stran – naravna zaveznica liberalizma – razbita, nepovezana in neučinkovita. Zato so si sindikati izborili privilegiran položaj tako, da delujejo kot politično gibanje in hkrati stranka s socialistično platformo. Takšne skrbniške države državljani ne rabimo in zato jo je potrebno potisniti nazaj v osnovne okvire.

 

Prav to geslo je pred desetletjem vzniknilo na zastavah t. i. liberalnih "mladoekonomistov": svobodna ekonomija in umik države iz gospodarstva. Liberalci (v levičarskih medijih nenehno kompromitirani s psovko "neoliberalci") smo predlagali koncept minimalne države, v kateri svobodni trg odtegne organizacijo ekonomske aktivnosti nadzoru politične oblasti, ekonomska moč pa postane sredstvo za preverjanje in nadzor politične moči, ne pa njena podpora.

 

Na vrhu lestvice gospodarskega razvoja so navkljub zadnji krizi in levičarskemu veseljačenju še vedno države z liberalnim tipom kapitalizma in majhno vlogo države v gospodarstvu, z močno pravno državo, odprto tržno konkurenco, svobodno podjetniško pobudo, nizkimi davki in nizko stopnjo državne lastnine. Slovenska vladajoča levičarska elita je v nasprotju s tem "razvijala" politični nadzor, državno lastništvo, visoke davke, trdo regulacijo trga, omejevanje podjetništva in tujih investicij ter brez števila administrativnih ovir.

 

Friedmanovo opozorilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo: največjo grožnjo tržnemu gospodarstvu, demokraciji in svobodi predstavlja koncentracija politične in ekonomske moči, povezanih v oblastni eliti. Danes je jasno bolj kot kdaj koli, da dokler friedmanizem ne odnese zmage nad prevladujočim keynesianstvom, dokler vseprisotne države in visokih davkov ne zamenjata svoboda in individualizem, dokler niso odločno izvedene liberalne reforme (liberalizacija, deregulacija, privatizacija), se bo še naprej krepila moč tovarišijske oligarhije. 

 

Omenjena oligarhija ohranja politični trg prerazdeljevanja, s katerim si kupuje politično podporo najpomembnejših interesnih skupin (sindikati, upokojenci, študenti itd.). V tem je ključni problem slovenske države: minimaliziranje nabora svobodnih odločitev posameznika in maksimiranje diskrecijske moči poseganja vladajoče elite. Vladajoča levičarska elita je zbrana v stranki SD-LDS-Zares-PS-SMC-ZaAB-DeSUS-ZL. Vsaka od posameznih strank je zgolj frakcija ene in iste Superstranke, ki se razteza od podpore pogrošnemu tovarišijskemu kapitalu do salonskega ultra-levičarstva. Da preživi in se krepi, se ta Superstranka nenehno prilagaja ter reciklira.

 

Za njeno množičnost poskrbi kar najbolj enostaven pogoj: zato, da si član te Superstranke, je dovolj, da si proti Janši. Tranzicija je njeno naravno okolje, zato le-ta še vedno traja – uspešno za vladajočo levičarsko Superstranko, porazno za državo. Primerjalno gledano je Slovenija največja tranzicijska poraženka v vsej vzhodni, srednji in južni Evropi. Ali drugače: ker je tej stranki oblast pomembnejša od dobrobiti državljanov, je Slovenija postala največja evropska država izgubljenih priložnosti. Drugače tudi ne more biti: država z visoko stopnjo obdavčenja, nefleksibilnim trgom dela, visoko ceno dela in inferiornim poslovnim okoljem ne more tekmovati z družbami znanja, ki slonijo na sprostitvi razvoja zasebnega sektorja. Zato najsposobnejši zapuščajo bledo podalpsko mačeho, ustvarjalni kapital pa se seli v toplejše kraje – namesto umika države iz gospodarstva se gospodarstvo umika iz države.      

       

Naj kljub temu sklenem optimistično. Freud je res menil, da bo zaradi konstitucijskega nelagodja v kulturi "vsekakor vedno slabo". Njegov dedič Lacan je dodal: "…ali slabše". Toda to "slabše" je lahko tudi najboljše, kar se nam lahko zgodi v življenju, gospodarstvu in politiki: liberalizem je res najslabši od vseh ekonomsko-političnih konceptov, toda kaj, ko boljšega nimamo. Zato mi odpustite če nekoliko nostalgično parafraziram znameniti članek Rose Luxemburg z naslovom "Red vlada v Berlinu": Red vlada v Ljubljani! Vi topi plačanci! Vaš "red" je zgrajen na pesku. Liberalizem se bo že jutri "žvenketaje spet v višine usmeril" in na vašo grozo z zvokom pozavne razglasil: Bil sem, sem in bom! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885