Komentar

Ta veseli mesec ali Primorci gredo na volitve

Ko se začne predvolilno obdobje, na Primorskem zaveje prav poseben veter. Ne gre za burjo niti maestral. Gre za pravi orkan, ki ga sprožijo vsakokratna predvolilna medsebojna prerivanja, medijska podtikanja, spotikanja, serijsko ovajanje drug drugega, žaljenje, pretepi, grožnje (tudi s smrtjo), skratka – norišnica in igra pod pasom, ki na Primorskem ni tuja niti medijem, ki naznanja še bolj nore volitve in zgolj groteskno spominja na civilizacijski dosežek – demokracijo. 

18.11.2014 21:08
Piše: Boris Meglič

Dogajanja na terenu so v resnici le hujša kot dogajanja v medijih, kar kaže resnično avtentično sovraštvo, ki profesionalnim politikom, ni lastno. Foto: www.mediaspeed.net, Montaža: Portal Plus

Demokracija na Primorskem več ne služi kot mehanizem za izbiro najboljših idej za upravljanje s tem kar ima družba skupnega in kot mehanizem nadzora nad tem. Prav nasprotno. Volitve se tam koristijo za to da bi se posameznik povzpel nad sistem, ki naj bi ga omejeval tako kot urejal razmerja in jih ne zlorabljal kar je tu edini cilj. Zgodba o Primorski je zgolj izraz tega, da so na takšne standarde vsi pristali, intelektualci pa so pobegnili, saj orožja za odgovor na takšne razmere preprosto nimajo.

Vso razgreto norijo volitev na Primorskem dodatno podžiga še vpletenost posameznikov z očitano hudo kriminalno preteklostjo, začinja pa jo tudi močan kapitalski interes sumljivih in malo manj sumljivih magnatov, željnih vlaganja v majhen obalni košček, zato pa tudi političnega vpliva na njem.

 

 

Na Primorskem obstajata dve glavni frakciji, ki določata lokalni politični prostor. Jedro prve frakcije tvorijo njen idejni in operativni vodja - koprski župan Boris Popovič, vanjo pa sodijo še Sebastjan Jeretič, Gašpar Gašpar Mišič, Ante Guberac in drugi. Drugo in s tem edino konkurenčno frakcijo Popovičevi, pa sestavlja krog ljudi, zbran okoli piranskega župana Petra Bossmana, čeprav bi poznavalci razmer povedali, da je druga frakcija v resnici zbrana okoli portoroškega podjetnika Vejsila Hota, strica Bossmanove podžupanje Meire Hot, ki pač podpira Bossmana. 

 

V jedro te frakcije sicer spadata še Meirina brata oziroma Vejsiljeva nečaka Tito in Marko Hot. Frakcijo Hotovih naj bi po naših informacijah financiral sicer tudi lastnik Marine Portorož – »tajkun« Bojan Petan, saj mu je zaradi Marine, ki jo obvladuje pomembno, da na položaju odločanja v Piranu ostane njegov zaveznik Bossman. Kakorkoli. Ta frakcija naj bi financirala tudi koprsko manj pomembno frakcijo Polke Bošković, saj je vsaka aktivnost, ki zmanjšuje vpliv koprskega župana na obali, Hotovim le v korist.

 

Tako sicer obstaja še tretja, precej manj pomembna frakcija, ki jo zastopa samooklicana "najlepša notarka na Primorskem" Polka Bošković. A ta frakcija, v katero sodi še kontroverzni študentski direktor Sebastjan Kokl, ki se mu očita vrsto finančnih mahinacij v študentski organizaciji, zaradi česar je bil tudi obsojen, je zgolj podaljšana roka interesov Vejsila Hota in piranske frakcije Bossmana na koprskem območju.

 

Obe prevladujoči frakciji si tako prizadevata za popolno politično prevlado na obali, saj se zavedata, da je obvladovanje političnega prostora ključno za nadzor ogromnih kapitalskih interesov. Koprski župan Popovič te težnje po prevladi na obali niti ne skriva. Svojo namero je jasno pokazal že v preteklosti, ko je ustanovil namenske stranke Koper je naš, Izola je naša in Piran je naš, letos pa je isto agendo nadaljeval še z Mišičem v novonastali občini – Ankaran, a glede na sposobnost in učinkovitost Popovičeve ekipe je bolj verjeten scenarij njegov zaton, so hudomušni zlobneži.

 

 

Kdo vleče niti pri Bossmanovih ali kdo je Vejsil Hot

 

Čeprav govorimo o Bossmanovi frakciji, ji torej rajši recimo kar frakcija Vejsila Hota, saj bomo tako ločili "playerja" od "lutke". 

 

Vejsil Hot je znan portoroški gostinec, lastik gostinskega lokala Stara Oljka sicer, ki ga je policija obravnavala že tudi glede umora, lokalni prebivalci, ki ga sicer opisujejo kot vzkipljivega in agresivnega mišičnjaka, pa znajo povedati še mnogo več. Tako se "v dosjeju" Hota znajde recimo očitek, da je leta 1995 umoril primorskega finančnika Milka Mlakarja, ki je posojal denar, njegov umor pa še danes ni pojasnjen. Točno to je namreč Hotu očital tudi Popovič zaradi česar že padajo navzkrižne tožbe, kar pa je za obdobje primorskih volitev nekaj tako običajnega kot novoletni ognjemet. 

 

Znano je sicer le, da so Mlakarja ustrelili in na Krasu zakopali pod kup kamenja. Z umorom Mlakarja se Hota sicer povezuje zato, ker se je poročil z Mlakarjevo vdovo Jeleno Mitrović (gre za dekliški priimek), zanemariti pa ne gre niti dejstva, da je imel Hot ob Mlakarjevi smrti, upoštevaje poroko z Jeleno Mitrović, tudi materialno korist. Prav Hot je bil namreč tisti, ki je mamo pokojnega Mlakarja grobo in nasilno vrgel iz hiše, za katero je trdil, da več ni njena, ampak od njegove žene in jo je hotel prodati. 

 

A tudi romanca med Vejsilom Hotom in Jeleno se je kmalu končala. Leta 2006 je namreč tedaj že Jelena Hot povozila moža Vejsila. Policijski zapisnik tako kot sodna obtožnica ji očitata poizkus umora moža. Jelena naj bi namreč na prazni ulici v Žusterni v poznih urah namerno in z večjo hitrostjo trčila in povozila moža Vejsila. No, tudi po cesti naj bi ga vlekla za seboj kar nekaj časa, zaradi česar je Vejsil le stežka preživel. Na intenzivni negi v Izolski bolnišnici, seveda. Kakorkoli. Jelena je zbežala v Beograd, kjer jo je Vejsil našel in na silo pripeljal nazaj v Slovenijo, je povedala. Povedala je še, da je bežala, ker jo je stalno pretepal in jo zapiral. 

 

Zanemariti ne gre niti dejstva, da je na koncu Hot nasprotoval ugotovitvi sodišča, da je šlo za poizkus njegovega umora in zahteval oprostitev Jelene sam. Takšnih in drugačnih zgodb, ki obravnavajo Hotovo preteklost, je sicer še veliko več, a ostanimo pri tem, saj smo že uspeli razgrniti ozadje Bossmanovega stratega in strica iz ozadja – Vejsila Hota, ki je na lokalni politični sceni sicer precej vpliven.

 

 

Popovičev Jeretič je ustvaril Bossmana, ki ga koprska frakcija več ne zmore pogoltniti

 

Da je prav Jeretič ustoličil Bossmana, je svojevrsten paradoks. Ne le zato, ker je ustoličil nasprotnika frakcije, kot ji pripada sam, ampak tudi zaradi tega, ker je ustoličil nekoga, ki ga sam veliki strateg volilnega nastopanja – Jeretič več ni zmogel premagati. A Popovičevi so bitko izgubili tudi v Ankaranu, kjer je kandidiral Gašpar Gašpar Mišič, skratka - povsod izven Kopra.

 

Zaradi slabega volilnega rezultata Popovičeve frakcije izven Kopra bo tako trpel predvsem vpliv te frakcije, saj Popovičevi posla na celotni obali ne bodo mogli nadzirati. Petan je lahko miren, ker bo marina ostala pod Bossmanom, Zemljaričeva izolska ladjedelnica ostaja izven dosega Popoviča, Žusterna ostaja v »nemilosti« Popoviča, Hot bo še naprej lahko mirno posloval v Piranu, kjer je jegova nečakinja podžupanja, pozicije so s ponovno izvolitvijo tam fiksirali tudi portoroški igralničarji in tako naprej. Če nič drugega se je vsa bitka splačala vsaj zaradi ohranitve vrtičkov.

 

Morda je k takšnemu rezultatu pripomoglo tudi poročanje Evgenije Carl, ko je poročala o tem, da Jeretič na Primorskem kupuje glasove, kdo bi vedel. Da je Carlova z namenom posega v predvolilno tekmo intervjuvala še celo lokalna narkomana, ki ju lokalci poznajo pod vzdevkoma "Mišek" in "Imperl", vodstva RTV SLO sicer ne moti. No, lokalna narkomana, kot ju opišejo domačini, sta Carlovi povedala, da jima je Jeretič ponujal denar, če mu priskrbita glasove in pristavila, da sta mu glasove sicer priskrbela, ta pa jima naj ne bi plačal. No, morda sum v narkomane - vire Evgenije Carl, le ni opravičen sam po sebi, je pa zagotovo to zanimiv pristop RTV Slovenije.   

 

Čeprav pritlehen poseg v volilna dogajanja, bi lahko bil v Primorskem smislu tudi športen, a Carlova je svojo spletkarsko prodornost dokazala še enkrat. Prispevek je namreč objavila nekaj ur pred začetkom predvolilnega molka, kar pomeni, da popravek več ni bil mogoč. Bravo RTV SLO! Bravo Carlova! Nadvse zavidljivo novinarsko akcijo ste izpeljali in briljanten trik! Takšen, ki pojasnjuje našo iztočnico – da so volitve na Primorskem vse prej kot aktivnosti normalnih demokratov. 

 

 

Udarijo se, in to dobesedno, za igralnice, gostinske obrate, za pristojnost nad izdajanjem dovoljenj … Ideje o razvoju regije so podrejene zasebnemu interesu

 

Dogajanja na terenu so v resnici le hujša kot dogajanja v medijih, kar kaže resnično avtentično sovraštvo, ki profesionalnim politikom, ni lastno. Domačini se še danes zgražajo nad prizorom, ki so mu bili priča v portoroškem hotelu Slovenija, kjer je potekalo soočenje obalnih kandidatov za župane. Bilo je strašno in pod vsakršnim nivojem, povedo. Grobo prerivanje na robu pretepa, glavna akterja pa Hot in Popovič. "Podžupanja Meira Hot v joku; 14-letni sin župana Popoviča, ki je želel s telesom zaščititi očeta pred Meirinim stricem Vejsilom … Grozno je bilo. To so ljudje, ki pri nas zmagujejo v političnem prostoru in nas zastopajo," povedo domačini.

 

A lokalci so se udarili ponovno. Tokrat zaradi popolnega gmotnega interesa v piranski občini (ki je v resnici le eden od karakterističnih sporov v dolgi vrsti le teh). Milovan Đikanović, lastnik Casina Adonis, je želel prestaviti svoj casino za 300 metrov bližje centru Portoroža, v stavbo, ki je sicer v lasti Anteja Guberca, kjer bi lahko imel dodatnih 140 igralnih avtomatov. To je zmotilo Hota, saj ima tam svoj lokal tudi on. In Hot tako kot marsikdo v tej državi ne mara konkurence in se je zato pritožil. In na občini, kjer je njegova nečakinja podžupanja, je seveda uspel.

 

A na terenu je bilo zopet žolčno. Hot in Đikanović sta se namreč srečala. Hot je zgrabil Đikanovića, mu dvakrat pljunil v obraz in ves čas grozil z visoko dvignjeno steklenico piva v roki, opozoril pa ga je tudi na to, da ga preko ceste čaka 5 ljudi, ki mu lahko prerežejo vrat, zaradi česar je Đikanović vložil tožbo proti Hotu. Spor naj bi sicer nastal tudi zaradi tega, ker je Đikanović v jok spravil nečakinjo Vejsila Hota, Meiro. Skratka. Primorci poznajo učinkovite sinergije sodelovanja lokalne politike in gospodarstva, tako kot jim niso tuje posebne motivacijske metode, ko se nasprotnika za dogovor motivira z grožnjo.

 

Dodajmo sicer, da Đikanoviću v konfrontaciji z lokalcem Hotom ne koristi niti poznanstvo in sodelovanje z Lorisem Požarjem, ki je eden večjih igralničarjev v Sloveniji in ima v lasti tudi igralnico Bled, do lastništva v igralnici Portorož pa si neuspešno prizadeva priti že dolgo. Je pa na drugi strani lastnik portoroške igralnice Mitja Peternel povedal, da s Hotom dobro sodeluje.

 

Volitve na Primorskem so farsa, o kateri bi lahko pisali še dolgo, a bolj kot drugo je bistveno spoznanje, kdo so ljudje, ki vplivajo na dogajanja na prmorskem in kakšni standardi veljajo tam. Bralcem želimo prikazati zgolj, kako odpove zdrava pamet, razum, spodobnost, kako padejo vsi standardi in odpovejo civilizacijski mehanizmi doseganja sporazumov, ko se Primorci udarijo glede interesa. Nobeno sredstvo ni prepovedano, zloraba vsega je dovoljena. Čudno je le, da Primorci na tak nivo pristajajo.

 

Ampak veste kaj? Primorci so pri tem kar počnejo za razliko drugih vsaj iskreni, temperamentni in čustveni.

 

Demokracija na Primorskem več ne služi kot mehanizem za izbiro najboljših idej za upravljanje s tem kar ima družba skupnega in kot mehanizem nadzora nad tem. Prav nasprotno. Volitve se tam koristijo za to da bi se posameznik povzpel nad sistem, ki naj bi ga omejeval tako kot urejal razmerja in jih ne zlorabljal kar je tu edini cilj. Zgodba o Primorski je zgolj izraz tega, da so na takšne standarde vsi pristali, intelektualci pa so pobegnili, saj orožja za odgovor na takšne razmere preprosto nimajo.

 

 

Bralcem za nazoren prikaz nivoja delovanja primorskih veljakov priporočamo ogled posnetka na tej povezavi. Upoštevati je potrebno, da so izjave najverjetneje vzete iz konteksta, saj ne slišimo nobenih vprašanj, odgovori pa so kolaž. Povezava prikazuje nivo in sredstva, ki so na Primorskem v splošni in legitimni uporabi. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922