Komentar

"Stepimo" se doma, ne v Bruslju

Čudna je klima v Sloveniji. Največ pozornosti pri vroči javni razpravi o rebalansu proračuna za leto 2015 so deležni tisti, ki pozivajo, naj se stepemo v Bruslju - da bomo lahko še bolj zadolžili svoje otroke. Namesto da bi je bili deležni tisti, ki se "tepejo" doma, da bi imeli čim več služb v gospodarstvu.

19.11.2014 23:35
Piše: Goran Novković

Štrukljeva izjava pa gre še dlje. Brez strokovnih argumentov poziva k plasiranju denarja podjetjem kar povprek. To je klic k nerazumnemu zadolževanju iz časov pred začetkom krize leta 2008. Foto: www.mediaspeed.net

Najmanj, kar si lahko želimo, je, da bi se vlada stepla zato, da bomo v prihodnje še bolj zadolženi. 

 

Trditi, da bi v tako globoki krizi javni sektor v primeru uveljavitve vladnih ukrepov financiral gospodarstvo, je vzvišena izjava, ki postavlja javni sektor v tej državi nad ostale družbene podsisteme.

 

V gospodarstvu od leta 2008 izgubili več kot 90.000 delovnih mest, v istem obdobju pa jih je po različnih metodologijah v javnem sektorju od 4.000 do 12.000 več zaposlenih.

 

V zadnjih tednih so tarča predvsem banke.

 

Druga izjava, naj vlada prisili banke, da posojajo denar, na katerem sedijo, podjetjem, kaže, da smo iz bivše Jugoslavije nasledili rek, da smo imeli 23 milijonov nogometnih selektorjev.

Šef Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Branimir Štrukelj je včeraj predlagal vladi troje. Naj se stepe v Bruslju in si izboljša pogoje, po katerih moramo doseči manj stroge zaveze Slovenije do EU, ko gre za proračunski primanjkljaj. Naj vlada prisili banke, ki sedijo na denarju, da bodo začele posojati denar slovenskim podjetjem. In še, da je neumno, da bi javni sektor oziroma javni uslužbenci iz svojih žepov financirali gospodarstvo. Napovedujoč pri tem sindikalni protestni shod 3. decembra.

 

Ta izjava je sledila opozorilu finančnega ministra Dušana Mramorja, da bodo v primeru, če ne bomo v letu 2015 zmanjšali primanjkljaja pod tri odstotke BDP, sledili ukrepi Evropske komisije in njene dodatne zahteve, med njimi lahko tudi take po znižanju plač v javnem sektorju. Na te zahteve Bruslja bi lahko vlada odgovorila le tako, da bi sprejela zakon o znižanju plač. Znižanje plač z interventnim zakonom bi lahko bilo sedemodstotno.

 

Vse tri Štrukljeve izjave so vredne analize in komentarja. Najprej o tem, da bi bilo neumno, če bi javni sektor iz svojih žepov financiral gospodarstvo. Vsakdo, ki se malo razume na finance v neki državi, ve, da gre za medsebojno financiranje in učinkovanje različnih družbenih podsistemov. Trditi, da bi v tako globoki krizi javni sektor v primeru uveljavitve vladnih ukrepov financiral gospodarstvo, je vzvišena izjava, ki postavlja javni sektor v tej državi nad ostale družbene podsisteme. Pri čemer smo v gospodarstvu od leta 2008 izgubili več kot 90.000 delovnih mest, v istem obdobju pa je po različnih metodologijah v javnem sektorju od 4.000 do 12.000 več zaposlenih. In pri čemer je izjava še zavajajoča, ker vlada namreč namerava vzeti z novimi dajatvami tudi gospodarstvu. Z veliko hujšimi posledicami. A o tem pozneje.

 

Druga izjava, naj vlada prisili banke, da posojajo denar, na katerem sedijo, podjetjem, kaže, da smo iz bivše Jugoslavije nasledili rek, da smo imeli 23 milijonov nogometnih selektorjev. Ker se je vsakdo spoznal na nogomet in je vsakdo sestavljal svojo ekipo in kritiziral dejanskega selektorja. Težava je v tem, da smo v Sloveniji takšno početje razširili na več dejavnosti in so mnogi strokovnjaki v svojih javnih izjavah za marsikaj, o čemer seveda nimajo veliko pojma. V zadnjih tednih so tarča predvsem banke. Najprej politiki, zdaj pa sindikalisti bi novim bančnim vodstvom (v upravah ne sedijo tisti, ki so sokreirali bančno luknjo) solili pamet, kako naj delajo. Sicer bi jih pa kar zamenjali. 

 

Naj ti vrli politiki in sindikalisti zberejo pogum in kandidirajo za šefe bank v času sanacije, pa naj se izkažejo sami na teh stolčkih, če jih je že toliko v hlačah, da si drznejo javno deliti svoje "strokovne" nasvete. Seveda drži, da so številni bančniki v krču in zelo konzervativni. In da v takšni družbeni klimi marsikatero podjetje ne dobi posojila, ki bi ga v normalnih razmerah dobilo. Ampak omenjeni politiki in sindikalisti s takšnimi "nasveti" in pretiranimi kritikami bančni krč samo poglabljajo. Država je lastnica ključnih bank, politiki ne upoštevajo abecede korporativnega upravljanja, sindikalisti jih pa še hujskajo.

 

Kako bi se vi počutili na delovnem mestu bančnika, ki mora odločati o posojilu? Najbrž bi naredili vse, da bi se zelo zavarovali. To pa bi pomenilo tudi, da pogosto raje ne bi odobrili posojila, da se ja kaj ne bi zalomilo z njegovim vračanjem in bi vas potem demagogi po glavi. Pa čeprav obstaja zelo veliko možnosti, da bo posojilo poplačano.

 

Štrukljeva izjava pa gre še dlje. Brez strokovnih argumentov poziva k plasiranju denarja podjetjem kar povprek. To je klic k nerazumnemu zadolževanju iz časov pred začetkom krize leta 2008. Kar prav sindikati očitajo podjetjem, čeprav so bili takrat tudi oni tiho o tem. Ker so plače, sicer nerealno, rasle in ker so bili zadovoljni, saj smo z davki na račun s tujim denarjem napihnjenega gospodarstva v Sloveniji razkošno financirali tudi javni sektor. Gostija je bila vsesplošna. Zato smo tam, kjer smo danes.

 

Danes pa smo v nezavidljivem položaju. Razmerje med delovno aktivnimi v gospodarstvu in v javnem sektorju se je od leta 2008 z 2,7:1 zmanjšalo na 2,4:1. Zato denarja v javni blagajni primanjkuje. Kaj to pomeni za financiranje v celotni državi, dobro razume celo legendarni ravnatelj Dušan Merc. Tudi mnogi javni uslužbenci to razumejo in dobro vedo, da si bomo, če ne bomo ukrepali, požagali svojo vejo, na kateri sedimo, ne bruseljsko. 

 

Sindikalni predstavniki pa kljub temu pozivajo k brezglavemu zadolževanju. To je tako, kot če bi se z avtomobilom spuščali po strmem hribu nad prepadom, pri tem pa namesto na zavoro pritiskali na - plin.

 

Zato je zaradi vseh nas, ne zaradi Bruslja, nesmiselno pozivati vlado, naj se v Bruslju zaradi tega stepe. Naj se vlada v Bruslju stepe z dobrimi projekti, da bomo dobili čim boljši dostop do sredstev iz evropskih skladov. Naj se stepe, da bomo imeli čim večji vpliv na skupno gospodarsko politiko. Naj se stepe, da bomo dobili čim večji del napovedanega Junckerjevega 300-milijardnega svežnja za infrastrukturne investicije itn. Najmanj, kar si lahko želimo, je, da bi se stepla zato, da bomo v prihodnje še bolj zadolženi. 

 

Drži, da bo znižanje plač v javnem sektorju bolelo. A to ne bo najhujše. Še hujše bo, če bo še manj delavcev v gospodarstvu. Vlada z rebalansom proračuna za leto 2015 hoče tudi drastično obremeniti energetsko intenzivno industrijo in industrijo pijač. Direktorji so šokirani. V zadnjih dneh so med drugim sporočili javnosti naslednje:

 

Branko Rožič, direktor, Količevo Karton: Odločno protestiram v imenu podjetja in zahtevam umik napovedanih obremenitev. Če bodo potencialni novi investitorji vprašali na primer nemške že zdaj obstoječe investitorje v Sloveniji, bodo ti rekli: "Roke proč". 

 

Tadej Gosak, Paloma d.d.: Smo zgroženi nad ravnanjem vlade. Naši konkurenti delujejo v bistveno boljših poslovnih pogojih. Paloma je potrdila plan za leto 2014, nato pa nas država preseneti z novimi dajatvami. Pobrane višje dajatve se bodo poznale pri številu zaposlenih v Palomi.

 

Jožica Stegne, Vipap Videm Krško: S povišanjem bi se za nas dajatve povečale za 2 milijona evrov, delež stroškov energije v bruto dodani vrednosti z 11 na 25 odstotkov. To pomeni umik investicij. Delovna mesta so ogrožena.

 

Marko Jagodič, direktor, Papirnica Vevče: En tak ukrep zapre možnosti za razvoj podjetij za nekaj let. Tuji lastniki ne bodo selili proizvodnje. Bodo pa ustavili investicije. Dodatne dajatve v višini 600.000 evrov pomenijo za nas strošek vseh plač v enem mesecu. Naj grem pred zaposlene in jim rečem, da nam je vlada vzela plače za mesec?

 

Janez Gale, Tovarna papirja Goričane: Papirna industrija izvaža prek 90 odstotkov, države naših tekmecev ščitijo proizvodnjo naše konkurence. Ko sem predstavil na kolegiju, kaj se obeta glede novih dajatev, je omizje onemelo. Za nas grozeče dajatve pomenijo slab milijon. Če ne bomo preživeli, bo delo izgubilo ne le 220 zaposlenih, ampak so ogrožene družine. 

 

Franci Stele, Belinka Perkemija: Protestiram in apeliram na vlado, naj raje nekaj stori za industrijo. Vlada se je lani odločila, da proda naše podjetje, zdaj pa nesmiselno uvaja nove dajatve. Te bi nas stale več kot 270.000 evrov, kar je vrednost dveh mesečnih plač v Belinki Perkemiji.

 

Jožef Stibilj, Goriške Opekarne: V primeru, da bo vlada še povečala okoljsko dajatev, bo ta obremenitev presegla 20 odstotkov naše bruto dodane vrednosti. To bo tako izjemno obremenilo naše poslovanje, da ne govorimo več o tem, da je ogroženo 10 ali 20 odstotkov delovnih mest, ampak o tem, da bodo podjetja prenehala poslovati.

 

Tomaž Vuk, Salonit Anhovo: Dodatna obremenitev bi v Salonitu predstavljala do 20 odstotkov vseh stroškov. To bi pomenilo, da je ogrožena naša konkurenčnost in sposobnost dolgoročnega preživetja.

 

Mira Močnik, Vital Mestinje: Alarmanten podatek je, da bomo na 5 milijonov evrov prihodkov plačali 2 milijona evrov trošarin na brezalkoholne pijače, ki jih proizvajamo. To je za nas poguba, denarja za to nimamo kje vzeti. Za naše okolje je to lahko socialna bomba.

 

Luka Jejčič, Fructal: Fructal bo zaradi tega davka posloval z izgubo. Dejstvo je, da imamo stabilnega lastnika, da naš lastnik ogromno investira v Fructal. Toda ob takšnih napovedih se pogovarjamo o tem, da bomo del proizvodnje ali celo kompletno proizvodnjo morali preseliti.

 

Marko Hren, Dana: Vsem nam in našim lastnikom signali zdajšnjih ukrepov vlade postavljajo vprašanje, ali je sploh še smiselno vlagati v podjetje ali pa raje pustiti to panogo in preseliti denar nekam drugam ...

 

Tako resnih opozoril ni bilo že dolgo. Od sindikatov se je doslej resno angažiral Pergam. Kje so drugi sindikati? Zakaj ne dvignejo svojega glasu v zaščito delavcev v gospodarstvu? Zakaj mediji toliko pozornosti namenjajo rezom v javnem sektorju, ki bodo pri plačah očitno maksimalno sedemodstotni, na drugi strani pa grozi novo zaprtje več sto delovnih mest v gospodarstvu, tudi selitve proizvodnje iz Slovenije v tujino, zapiranje podjetij, odvračanje tujih investitorjev, ki bi s kapitalom prinesli garancijo za delovna mesta ...? Zakaj vlada ne umakne tako nevarnih ukrepov in prepreči grožnjo delovnim mestom v teh podjetjih?

 

Ja, čudna je klima v Sloveniji. Več pozornosti so očitno deležni tisti, ki pozivajo, naj se stepemo v Bruslju, da bomo lahko še bolj zadolžili svoje otroke, namesto da bi prisluhnili tistim, ki se doma borijo, da bi imeli čim več služb v gospodarstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
7
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,618
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,351
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,307
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,238
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,975
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,585
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,560
08/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,230
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,153
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,682