Komentar

"Stepimo" se doma, ne v Bruslju

Čudna je klima v Sloveniji. Največ pozornosti pri vroči javni razpravi o rebalansu proračuna za leto 2015 so deležni tisti, ki pozivajo, naj se stepemo v Bruslju - da bomo lahko še bolj zadolžili svoje otroke. Namesto da bi je bili deležni tisti, ki se "tepejo" doma, da bi imeli čim več služb v gospodarstvu.

19.11.2014 23:35
Piše: Goran Novković

Štrukljeva izjava pa gre še dlje. Brez strokovnih argumentov poziva k plasiranju denarja podjetjem kar povprek. To je klic k nerazumnemu zadolževanju iz časov pred začetkom krize leta 2008. Foto: www.mediaspeed.net

Najmanj, kar si lahko želimo, je, da bi se vlada stepla zato, da bomo v prihodnje še bolj zadolženi. 

 

Trditi, da bi v tako globoki krizi javni sektor v primeru uveljavitve vladnih ukrepov financiral gospodarstvo, je vzvišena izjava, ki postavlja javni sektor v tej državi nad ostale družbene podsisteme.

 

V gospodarstvu od leta 2008 izgubili več kot 90.000 delovnih mest, v istem obdobju pa jih je po različnih metodologijah v javnem sektorju od 4.000 do 12.000 več zaposlenih.

 

V zadnjih tednih so tarča predvsem banke.

 

Druga izjava, naj vlada prisili banke, da posojajo denar, na katerem sedijo, podjetjem, kaže, da smo iz bivše Jugoslavije nasledili rek, da smo imeli 23 milijonov nogometnih selektorjev.

Šef Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Branimir Štrukelj je včeraj predlagal vladi troje. Naj se stepe v Bruslju in si izboljša pogoje, po katerih moramo doseči manj stroge zaveze Slovenije do EU, ko gre za proračunski primanjkljaj. Naj vlada prisili banke, ki sedijo na denarju, da bodo začele posojati denar slovenskim podjetjem. In še, da je neumno, da bi javni sektor oziroma javni uslužbenci iz svojih žepov financirali gospodarstvo. Napovedujoč pri tem sindikalni protestni shod 3. decembra.

 

Ta izjava je sledila opozorilu finančnega ministra Dušana Mramorja, da bodo v primeru, če ne bomo v letu 2015 zmanjšali primanjkljaja pod tri odstotke BDP, sledili ukrepi Evropske komisije in njene dodatne zahteve, med njimi lahko tudi take po znižanju plač v javnem sektorju. Na te zahteve Bruslja bi lahko vlada odgovorila le tako, da bi sprejela zakon o znižanju plač. Znižanje plač z interventnim zakonom bi lahko bilo sedemodstotno.

 

Vse tri Štrukljeve izjave so vredne analize in komentarja. Najprej o tem, da bi bilo neumno, če bi javni sektor iz svojih žepov financiral gospodarstvo. Vsakdo, ki se malo razume na finance v neki državi, ve, da gre za medsebojno financiranje in učinkovanje različnih družbenih podsistemov. Trditi, da bi v tako globoki krizi javni sektor v primeru uveljavitve vladnih ukrepov financiral gospodarstvo, je vzvišena izjava, ki postavlja javni sektor v tej državi nad ostale družbene podsisteme. Pri čemer smo v gospodarstvu od leta 2008 izgubili več kot 90.000 delovnih mest, v istem obdobju pa je po različnih metodologijah v javnem sektorju od 4.000 do 12.000 več zaposlenih. In pri čemer je izjava še zavajajoča, ker vlada namreč namerava vzeti z novimi dajatvami tudi gospodarstvu. Z veliko hujšimi posledicami. A o tem pozneje.

 

Druga izjava, naj vlada prisili banke, da posojajo denar, na katerem sedijo, podjetjem, kaže, da smo iz bivše Jugoslavije nasledili rek, da smo imeli 23 milijonov nogometnih selektorjev. Ker se je vsakdo spoznal na nogomet in je vsakdo sestavljal svojo ekipo in kritiziral dejanskega selektorja. Težava je v tem, da smo v Sloveniji takšno početje razširili na več dejavnosti in so mnogi strokovnjaki v svojih javnih izjavah za marsikaj, o čemer seveda nimajo veliko pojma. V zadnjih tednih so tarča predvsem banke. Najprej politiki, zdaj pa sindikalisti bi novim bančnim vodstvom (v upravah ne sedijo tisti, ki so sokreirali bančno luknjo) solili pamet, kako naj delajo. Sicer bi jih pa kar zamenjali. 

 

Naj ti vrli politiki in sindikalisti zberejo pogum in kandidirajo za šefe bank v času sanacije, pa naj se izkažejo sami na teh stolčkih, če jih je že toliko v hlačah, da si drznejo javno deliti svoje "strokovne" nasvete. Seveda drži, da so številni bančniki v krču in zelo konzervativni. In da v takšni družbeni klimi marsikatero podjetje ne dobi posojila, ki bi ga v normalnih razmerah dobilo. Ampak omenjeni politiki in sindikalisti s takšnimi "nasveti" in pretiranimi kritikami bančni krč samo poglabljajo. Država je lastnica ključnih bank, politiki ne upoštevajo abecede korporativnega upravljanja, sindikalisti jih pa še hujskajo.

 

Kako bi se vi počutili na delovnem mestu bančnika, ki mora odločati o posojilu? Najbrž bi naredili vse, da bi se zelo zavarovali. To pa bi pomenilo tudi, da pogosto raje ne bi odobrili posojila, da se ja kaj ne bi zalomilo z njegovim vračanjem in bi vas potem demagogi po glavi. Pa čeprav obstaja zelo veliko možnosti, da bo posojilo poplačano.

 

Štrukljeva izjava pa gre še dlje. Brez strokovnih argumentov poziva k plasiranju denarja podjetjem kar povprek. To je klic k nerazumnemu zadolževanju iz časov pred začetkom krize leta 2008. Kar prav sindikati očitajo podjetjem, čeprav so bili takrat tudi oni tiho o tem. Ker so plače, sicer nerealno, rasle in ker so bili zadovoljni, saj smo z davki na račun s tujim denarjem napihnjenega gospodarstva v Sloveniji razkošno financirali tudi javni sektor. Gostija je bila vsesplošna. Zato smo tam, kjer smo danes.

 

Danes pa smo v nezavidljivem položaju. Razmerje med delovno aktivnimi v gospodarstvu in v javnem sektorju se je od leta 2008 z 2,7:1 zmanjšalo na 2,4:1. Zato denarja v javni blagajni primanjkuje. Kaj to pomeni za financiranje v celotni državi, dobro razume celo legendarni ravnatelj Dušan Merc. Tudi mnogi javni uslužbenci to razumejo in dobro vedo, da si bomo, če ne bomo ukrepali, požagali svojo vejo, na kateri sedimo, ne bruseljsko. 

 

Sindikalni predstavniki pa kljub temu pozivajo k brezglavemu zadolževanju. To je tako, kot če bi se z avtomobilom spuščali po strmem hribu nad prepadom, pri tem pa namesto na zavoro pritiskali na - plin.

 

Zato je zaradi vseh nas, ne zaradi Bruslja, nesmiselno pozivati vlado, naj se v Bruslju zaradi tega stepe. Naj se vlada v Bruslju stepe z dobrimi projekti, da bomo dobili čim boljši dostop do sredstev iz evropskih skladov. Naj se stepe, da bomo imeli čim večji vpliv na skupno gospodarsko politiko. Naj se stepe, da bomo dobili čim večji del napovedanega Junckerjevega 300-milijardnega svežnja za infrastrukturne investicije itn. Najmanj, kar si lahko želimo, je, da bi se stepla zato, da bomo v prihodnje še bolj zadolženi. 

 

Drži, da bo znižanje plač v javnem sektorju bolelo. A to ne bo najhujše. Še hujše bo, če bo še manj delavcev v gospodarstvu. Vlada z rebalansom proračuna za leto 2015 hoče tudi drastično obremeniti energetsko intenzivno industrijo in industrijo pijač. Direktorji so šokirani. V zadnjih dneh so med drugim sporočili javnosti naslednje:

 

Branko Rožič, direktor, Količevo Karton: Odločno protestiram v imenu podjetja in zahtevam umik napovedanih obremenitev. Če bodo potencialni novi investitorji vprašali na primer nemške že zdaj obstoječe investitorje v Sloveniji, bodo ti rekli: "Roke proč". 

 

Tadej Gosak, Paloma d.d.: Smo zgroženi nad ravnanjem vlade. Naši konkurenti delujejo v bistveno boljših poslovnih pogojih. Paloma je potrdila plan za leto 2014, nato pa nas država preseneti z novimi dajatvami. Pobrane višje dajatve se bodo poznale pri številu zaposlenih v Palomi.

 

Jožica Stegne, Vipap Videm Krško: S povišanjem bi se za nas dajatve povečale za 2 milijona evrov, delež stroškov energije v bruto dodani vrednosti z 11 na 25 odstotkov. To pomeni umik investicij. Delovna mesta so ogrožena.

 

Marko Jagodič, direktor, Papirnica Vevče: En tak ukrep zapre možnosti za razvoj podjetij za nekaj let. Tuji lastniki ne bodo selili proizvodnje. Bodo pa ustavili investicije. Dodatne dajatve v višini 600.000 evrov pomenijo za nas strošek vseh plač v enem mesecu. Naj grem pred zaposlene in jim rečem, da nam je vlada vzela plače za mesec?

 

Janez Gale, Tovarna papirja Goričane: Papirna industrija izvaža prek 90 odstotkov, države naših tekmecev ščitijo proizvodnjo naše konkurence. Ko sem predstavil na kolegiju, kaj se obeta glede novih dajatev, je omizje onemelo. Za nas grozeče dajatve pomenijo slab milijon. Če ne bomo preživeli, bo delo izgubilo ne le 220 zaposlenih, ampak so ogrožene družine. 

 

Franci Stele, Belinka Perkemija: Protestiram in apeliram na vlado, naj raje nekaj stori za industrijo. Vlada se je lani odločila, da proda naše podjetje, zdaj pa nesmiselno uvaja nove dajatve. Te bi nas stale več kot 270.000 evrov, kar je vrednost dveh mesečnih plač v Belinki Perkemiji.

 

Jožef Stibilj, Goriške Opekarne: V primeru, da bo vlada še povečala okoljsko dajatev, bo ta obremenitev presegla 20 odstotkov naše bruto dodane vrednosti. To bo tako izjemno obremenilo naše poslovanje, da ne govorimo več o tem, da je ogroženo 10 ali 20 odstotkov delovnih mest, ampak o tem, da bodo podjetja prenehala poslovati.

 

Tomaž Vuk, Salonit Anhovo: Dodatna obremenitev bi v Salonitu predstavljala do 20 odstotkov vseh stroškov. To bi pomenilo, da je ogrožena naša konkurenčnost in sposobnost dolgoročnega preživetja.

 

Mira Močnik, Vital Mestinje: Alarmanten podatek je, da bomo na 5 milijonov evrov prihodkov plačali 2 milijona evrov trošarin na brezalkoholne pijače, ki jih proizvajamo. To je za nas poguba, denarja za to nimamo kje vzeti. Za naše okolje je to lahko socialna bomba.

 

Luka Jejčič, Fructal: Fructal bo zaradi tega davka posloval z izgubo. Dejstvo je, da imamo stabilnega lastnika, da naš lastnik ogromno investira v Fructal. Toda ob takšnih napovedih se pogovarjamo o tem, da bomo del proizvodnje ali celo kompletno proizvodnjo morali preseliti.

 

Marko Hren, Dana: Vsem nam in našim lastnikom signali zdajšnjih ukrepov vlade postavljajo vprašanje, ali je sploh še smiselno vlagati v podjetje ali pa raje pustiti to panogo in preseliti denar nekam drugam ...

 

Tako resnih opozoril ni bilo že dolgo. Od sindikatov se je doslej resno angažiral Pergam. Kje so drugi sindikati? Zakaj ne dvignejo svojega glasu v zaščito delavcev v gospodarstvu? Zakaj mediji toliko pozornosti namenjajo rezom v javnem sektorju, ki bodo pri plačah očitno maksimalno sedemodstotni, na drugi strani pa grozi novo zaprtje več sto delovnih mest v gospodarstvu, tudi selitve proizvodnje iz Slovenije v tujino, zapiranje podjetij, odvračanje tujih investitorjev, ki bi s kapitalom prinesli garancijo za delovna mesta ...? Zakaj vlada ne umakne tako nevarnih ukrepov in prepreči grožnjo delovnim mestom v teh podjetjih?

 

Ja, čudna je klima v Sloveniji. Več pozornosti so očitno deležni tisti, ki pozivajo, naj se stepemo v Bruslju, da bomo lahko še bolj zadolžili svoje otroke, namesto da bi prisluhnili tistim, ki se doma borijo, da bi imeli čim več služb v gospodarstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418