Komentar

Mercatorjev finančni in poslovni dolg skoraj šestkrat višji od vrednosti podjetja

Zaskrbljujoča prezadolženost resno ogroža razvoj Mercatorja, zato je podjetje prestrukturiralo svoj dolg, poslovnega modela še ne. Če do prodaje ne pride, se bo ponovila zgodba Merkurja.

22.05.2014 12:44
Piše: Luka Gubo

Prezadolženost Mercatorja močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Vir: www.mediaspeed.net, obdelava Portal Plus

Tržna vrednost Mercatorja znaša 284 milijonov evrov, medtem ko njegov finančni in poslovni dolg skupno znašata že 1,64 milijarde evrov. Resnega poslovnega prestrukturiranja na vidiku še ni. 

Naš največji trgovec ima že nekaj časa težave s slabim poslovnim modelom, ki sloni predvsem na preteklih lovorikah (visokem tržnem deležu) in financiranju razvoja s krediti. Posledično so banke, ki so kreditirale rast Mercatorja, ugotovile, da je relativno majhna verjetnost, da bodo posojila dobile nazaj. V preteklem tednu je zato prišlo do prestrukturiranja dolga.

 

Skupni neto dolg v Mercatorju znaša že skoraj milijardo evrov, kar je glede na poslovanje podjetja nevzdržno. Za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja dolga se navadno uporabi indikator zadolženosti, ki označuje razmerje med skupnim dolgom in EBITDA (earning before interest rates, taxes, depreciation and amortization, po slovensko, kosmatim denarnim tokom iz poslovanja). Skupni dolg Mercatorja je tako skoraj desetkrat višji od kosmatega denarnega toka iz poslovanja. Drugo razmerje, ki prav tako izkazuje močno prezadolženost podjetja, je razmerje med skupnim dolgom in kapitalom. To kaže, da ima Mercator skoraj dvakrat več dolga kot kapitala.

 

Takšna prezadolženost močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Tudi lastniki podjetja na dolgi rok niso zadovoljni, saj je dobičkonosnost omejena, posledično pa prihaja do upadanja cene delnice na borzi.

 

 

Finančno prestrukturiranje dolgov

 

Banke so se z Mercatorjem dogovorile o spremembi pogojev odplačevanja kreditov. Letos podjetju ne bo potrebno odplačati ničesar, v prihodnjih letih pa bo odplačevanje v sorazmerju z denarnimi tokovi podjetja. 

 

Odplačila prevzetih dolgov bodo v prihodnjih letih ves čas nespremenjena in bodo znašala 16 milijonov evrov letno. Odplačila bančnih posojil pa se bodo nadaljevala predvidoma šele v letu 2015, ko bo Mercator moral odplačati 20 milijonov evrov posojil, nato pa se bo letni znesek odplačevanja dolgov višal do 70 milijonov evrov, ki jih bo moral Mercator vrniti do leta 2019.

 

Seštevek teh načrtovanih odplačil je manjši od celotnega dolga, ki ga ima Mercator do bank. Preostali dolg naj bi Mercator odplačal po letu 2019, dinamika odplačevanja pa bo vezana na uspešnost poslovanja podjetja in izplačevanje dividend. Če bo podjetje želelo izplačati dividende, bo moralo dodatno odplačati del dolga.

 

 Razdolževanje skupine Mercator po letih. Vir: Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013

Graf prikazuje dinamiko Mercatorjevega nadaljnjega odplačevanja dolgov po letih. Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013.

 

Bodo dobavitelji plačani bolj redno?

 

V medijih se je v preteklih letih veliko pisalo o neplačevanju Mercatorja dobaviteljem. Kljub prestrukturiranju milijardnega finančnega dolga ima Mercator ob tem še za več kot za 680 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev, kratkoročnih sredstev (brez zalog) pa ima le za 264 milijonov evrov. To pomeni, da bodo dobavitelji po vsej verjetnosti še nekaj časa plačila prejemali z zamudami.

 

Tako nizko razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi je značilno za podjetja, ki so v težavah in za njih velja visoka verjetnost stečaja. Ta podatek nakazuje na potencialno nelikvidnost podjetja, ki jo bo moralo podjetje preseči z dodatnim zadolževanjem, ki pa je po navadi zaradi že prevelike zadolženosti oteženo ali pa vsaj zelo drago.

 

To enostavno pomeni, da bo Mercator nadaljeval s standardno prakso lastnega financiranja preko odloga plačil dobaviteljem, ki bodo poplačani šele, ko se bo vodstvo Mercatorja tako odločilo, vsaj 90 dni kasneje.

 

 

Mercator potrebuje poslovno prestrukturiranje

 

Obeti za poslovanje Mercatorja so se po prestrukturiranju finančnih dolgov malo izboljšali, a poslovno prestrukturiranje za podjetje ostaja nuja.

 

To pomeni, da bo potrebno narediti podroben pregled, sestaviti program prestrukturiranja, nato pa ga dejansko tudi izvesti. Pravo poslovno prestrukturiranje je v veliki meri tudi vpeljava izkušenega, tujega, kriznega managementa, ki v roku od 6 do 18 mesecev spremeni podjetje iz izgubaša v ponovno rastočo entiteto, ki jo lahko lastniki in/ali dolžniki uspešno prodajo po zaključenem postopku prestrukturiranja.

 

Poslovno prestrukturiranje v pravem pomenu besede na tujem navadno izpeljejo tako, da svetovalci v podjetje namestijo svojo upravo, katere naloga je, da vodijo podjetje izključno po začrtanem načrtu. 

 

Glede na to, da Mercator še vedno vodi ista uprava, ki zgolj nadaljuje prakso realiziranih izgub, to pomeni, da se poslovno prestrukturiranje ne izvaja, da z njim ne mislijo resno in da svetovalci iz investicijske banke Houlihan Lokey s svojo storitvijo le dobro služijo, saj je edini rezultat njihovega dela opazen zgolj v njihovih denarnicah.

 

Na koncu dneva lahko ugotovimo le, da bo moral Agrokor v primeru prevzema temeljito spremeniti dosedanje upravljanje z Mercatorjem. Če pa do prodaje ne pride, se bo po vsej verjetnosti ponovila zgodba Merkurja in najboljši sosed bo hiral počasi, na obroke.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
7
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.619
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.481
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.388
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.555
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.024
06/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.459
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.455
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.472
09/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.960
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.319