Komentar

Mercatorjev finančni in poslovni dolg skoraj šestkrat višji od vrednosti podjetja

Zaskrbljujoča prezadolženost resno ogroža razvoj Mercatorja, zato je podjetje prestrukturiralo svoj dolg, poslovnega modela še ne. Če do prodaje ne pride, se bo ponovila zgodba Merkurja.

22.05.2014 12:44
Piše: Luka Gubo

Prezadolženost Mercatorja močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Vir: www.mediaspeed.net, obdelava Portal Plus

Tržna vrednost Mercatorja znaša 284 milijonov evrov, medtem ko njegov finančni in poslovni dolg skupno znašata že 1,64 milijarde evrov. Resnega poslovnega prestrukturiranja na vidiku še ni. 

Naš največji trgovec ima že nekaj časa težave s slabim poslovnim modelom, ki sloni predvsem na preteklih lovorikah (visokem tržnem deležu) in financiranju razvoja s krediti. Posledično so banke, ki so kreditirale rast Mercatorja, ugotovile, da je relativno majhna verjetnost, da bodo posojila dobile nazaj. V preteklem tednu je zato prišlo do prestrukturiranja dolga.

 

Skupni neto dolg v Mercatorju znaša že skoraj milijardo evrov, kar je glede na poslovanje podjetja nevzdržno. Za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja dolga se navadno uporabi indikator zadolženosti, ki označuje razmerje med skupnim dolgom in EBITDA (earning before interest rates, taxes, depreciation and amortization, po slovensko, kosmatim denarnim tokom iz poslovanja). Skupni dolg Mercatorja je tako skoraj desetkrat višji od kosmatega denarnega toka iz poslovanja. Drugo razmerje, ki prav tako izkazuje močno prezadolženost podjetja, je razmerje med skupnim dolgom in kapitalom. To kaže, da ima Mercator skoraj dvakrat več dolga kot kapitala.

 

Takšna prezadolženost močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Tudi lastniki podjetja na dolgi rok niso zadovoljni, saj je dobičkonosnost omejena, posledično pa prihaja do upadanja cene delnice na borzi.

 

 

Finančno prestrukturiranje dolgov

 

Banke so se z Mercatorjem dogovorile o spremembi pogojev odplačevanja kreditov. Letos podjetju ne bo potrebno odplačati ničesar, v prihodnjih letih pa bo odplačevanje v sorazmerju z denarnimi tokovi podjetja. 

 

Odplačila prevzetih dolgov bodo v prihodnjih letih ves čas nespremenjena in bodo znašala 16 milijonov evrov letno. Odplačila bančnih posojil pa se bodo nadaljevala predvidoma šele v letu 2015, ko bo Mercator moral odplačati 20 milijonov evrov posojil, nato pa se bo letni znesek odplačevanja dolgov višal do 70 milijonov evrov, ki jih bo moral Mercator vrniti do leta 2019.

 

Seštevek teh načrtovanih odplačil je manjši od celotnega dolga, ki ga ima Mercator do bank. Preostali dolg naj bi Mercator odplačal po letu 2019, dinamika odplačevanja pa bo vezana na uspešnost poslovanja podjetja in izplačevanje dividend. Če bo podjetje želelo izplačati dividende, bo moralo dodatno odplačati del dolga.

 

 Razdolževanje skupine Mercator po letih. Vir: Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013

Graf prikazuje dinamiko Mercatorjevega nadaljnjega odplačevanja dolgov po letih. Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013.

 

Bodo dobavitelji plačani bolj redno?

 

V medijih se je v preteklih letih veliko pisalo o neplačevanju Mercatorja dobaviteljem. Kljub prestrukturiranju milijardnega finančnega dolga ima Mercator ob tem še za več kot za 680 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev, kratkoročnih sredstev (brez zalog) pa ima le za 264 milijonov evrov. To pomeni, da bodo dobavitelji po vsej verjetnosti še nekaj časa plačila prejemali z zamudami.

 

Tako nizko razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi je značilno za podjetja, ki so v težavah in za njih velja visoka verjetnost stečaja. Ta podatek nakazuje na potencialno nelikvidnost podjetja, ki jo bo moralo podjetje preseči z dodatnim zadolževanjem, ki pa je po navadi zaradi že prevelike zadolženosti oteženo ali pa vsaj zelo drago.

 

To enostavno pomeni, da bo Mercator nadaljeval s standardno prakso lastnega financiranja preko odloga plačil dobaviteljem, ki bodo poplačani šele, ko se bo vodstvo Mercatorja tako odločilo, vsaj 90 dni kasneje.

 

 

Mercator potrebuje poslovno prestrukturiranje

 

Obeti za poslovanje Mercatorja so se po prestrukturiranju finančnih dolgov malo izboljšali, a poslovno prestrukturiranje za podjetje ostaja nuja.

 

To pomeni, da bo potrebno narediti podroben pregled, sestaviti program prestrukturiranja, nato pa ga dejansko tudi izvesti. Pravo poslovno prestrukturiranje je v veliki meri tudi vpeljava izkušenega, tujega, kriznega managementa, ki v roku od 6 do 18 mesecev spremeni podjetje iz izgubaša v ponovno rastočo entiteto, ki jo lahko lastniki in/ali dolžniki uspešno prodajo po zaključenem postopku prestrukturiranja.

 

Poslovno prestrukturiranje v pravem pomenu besede na tujem navadno izpeljejo tako, da svetovalci v podjetje namestijo svojo upravo, katere naloga je, da vodijo podjetje izključno po začrtanem načrtu. 

 

Glede na to, da Mercator še vedno vodi ista uprava, ki zgolj nadaljuje prakso realiziranih izgub, to pomeni, da se poslovno prestrukturiranje ne izvaja, da z njim ne mislijo resno in da svetovalci iz investicijske banke Houlihan Lokey s svojo storitvijo le dobro služijo, saj je edini rezultat njihovega dela opazen zgolj v njihovih denarnicah.

 

Na koncu dneva lahko ugotovimo le, da bo moral Agrokor v primeru prevzema temeljito spremeniti dosedanje upravljanje z Mercatorjem. Če pa do prodaje ne pride, se bo po vsej verjetnosti ponovila zgodba Merkurja in najboljši sosed bo hiral počasi, na obroke.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137