Komentar

Mercatorjev finančni in poslovni dolg skoraj šestkrat višji od vrednosti podjetja

Zaskrbljujoča prezadolženost resno ogroža razvoj Mercatorja, zato je podjetje prestrukturiralo svoj dolg, poslovnega modela še ne. Če do prodaje ne pride, se bo ponovila zgodba Merkurja.

22.05.2014 12:44
Piše: Luka Gubo

Prezadolženost Mercatorja močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Vir: www.mediaspeed.net, obdelava Portal Plus

Tržna vrednost Mercatorja znaša 284 milijonov evrov, medtem ko njegov finančni in poslovni dolg skupno znašata že 1,64 milijarde evrov. Resnega poslovnega prestrukturiranja na vidiku še ni. 

Naš največji trgovec ima že nekaj časa težave s slabim poslovnim modelom, ki sloni predvsem na preteklih lovorikah (visokem tržnem deležu) in financiranju razvoja s krediti. Posledično so banke, ki so kreditirale rast Mercatorja, ugotovile, da je relativno majhna verjetnost, da bodo posojila dobile nazaj. V preteklem tednu je zato prišlo do prestrukturiranja dolga.

 

Skupni neto dolg v Mercatorju znaša že skoraj milijardo evrov, kar je glede na poslovanje podjetja nevzdržno. Za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja dolga se navadno uporabi indikator zadolženosti, ki označuje razmerje med skupnim dolgom in EBITDA (earning before interest rates, taxes, depreciation and amortization, po slovensko, kosmatim denarnim tokom iz poslovanja). Skupni dolg Mercatorja je tako skoraj desetkrat višji od kosmatega denarnega toka iz poslovanja. Drugo razmerje, ki prav tako izkazuje močno prezadolženost podjetja, je razmerje med skupnim dolgom in kapitalom. To kaže, da ima Mercator skoraj dvakrat več dolga kot kapitala.

 

Takšna prezadolženost močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Tudi lastniki podjetja na dolgi rok niso zadovoljni, saj je dobičkonosnost omejena, posledično pa prihaja do upadanja cene delnice na borzi.

 

 

Finančno prestrukturiranje dolgov

 

Banke so se z Mercatorjem dogovorile o spremembi pogojev odplačevanja kreditov. Letos podjetju ne bo potrebno odplačati ničesar, v prihodnjih letih pa bo odplačevanje v sorazmerju z denarnimi tokovi podjetja. 

 

Odplačila prevzetih dolgov bodo v prihodnjih letih ves čas nespremenjena in bodo znašala 16 milijonov evrov letno. Odplačila bančnih posojil pa se bodo nadaljevala predvidoma šele v letu 2015, ko bo Mercator moral odplačati 20 milijonov evrov posojil, nato pa se bo letni znesek odplačevanja dolgov višal do 70 milijonov evrov, ki jih bo moral Mercator vrniti do leta 2019.

 

Seštevek teh načrtovanih odplačil je manjši od celotnega dolga, ki ga ima Mercator do bank. Preostali dolg naj bi Mercator odplačal po letu 2019, dinamika odplačevanja pa bo vezana na uspešnost poslovanja podjetja in izplačevanje dividend. Če bo podjetje želelo izplačati dividende, bo moralo dodatno odplačati del dolga.

 

 Razdolževanje skupine Mercator po letih. Vir: Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013

Graf prikazuje dinamiko Mercatorjevega nadaljnjega odplačevanja dolgov po letih. Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013.

 

Bodo dobavitelji plačani bolj redno?

 

V medijih se je v preteklih letih veliko pisalo o neplačevanju Mercatorja dobaviteljem. Kljub prestrukturiranju milijardnega finančnega dolga ima Mercator ob tem še za več kot za 680 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev, kratkoročnih sredstev (brez zalog) pa ima le za 264 milijonov evrov. To pomeni, da bodo dobavitelji po vsej verjetnosti še nekaj časa plačila prejemali z zamudami.

 

Tako nizko razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi je značilno za podjetja, ki so v težavah in za njih velja visoka verjetnost stečaja. Ta podatek nakazuje na potencialno nelikvidnost podjetja, ki jo bo moralo podjetje preseči z dodatnim zadolževanjem, ki pa je po navadi zaradi že prevelike zadolženosti oteženo ali pa vsaj zelo drago.

 

To enostavno pomeni, da bo Mercator nadaljeval s standardno prakso lastnega financiranja preko odloga plačil dobaviteljem, ki bodo poplačani šele, ko se bo vodstvo Mercatorja tako odločilo, vsaj 90 dni kasneje.

 

 

Mercator potrebuje poslovno prestrukturiranje

 

Obeti za poslovanje Mercatorja so se po prestrukturiranju finančnih dolgov malo izboljšali, a poslovno prestrukturiranje za podjetje ostaja nuja.

 

To pomeni, da bo potrebno narediti podroben pregled, sestaviti program prestrukturiranja, nato pa ga dejansko tudi izvesti. Pravo poslovno prestrukturiranje je v veliki meri tudi vpeljava izkušenega, tujega, kriznega managementa, ki v roku od 6 do 18 mesecev spremeni podjetje iz izgubaša v ponovno rastočo entiteto, ki jo lahko lastniki in/ali dolžniki uspešno prodajo po zaključenem postopku prestrukturiranja.

 

Poslovno prestrukturiranje v pravem pomenu besede na tujem navadno izpeljejo tako, da svetovalci v podjetje namestijo svojo upravo, katere naloga je, da vodijo podjetje izključno po začrtanem načrtu. 

 

Glede na to, da Mercator še vedno vodi ista uprava, ki zgolj nadaljuje prakso realiziranih izgub, to pomeni, da se poslovno prestrukturiranje ne izvaja, da z njim ne mislijo resno in da svetovalci iz investicijske banke Houlihan Lokey s svojo storitvijo le dobro služijo, saj je edini rezultat njihovega dela opazen zgolj v njihovih denarnicah.

 

Na koncu dneva lahko ugotovimo le, da bo moral Agrokor v primeru prevzema temeljito spremeniti dosedanje upravljanje z Mercatorjem. Če pa do prodaje ne pride, se bo po vsej verjetnosti ponovila zgodba Merkurja in najboljši sosed bo hiral počasi, na obroke.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,195
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,954
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,174
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,284
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,381
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,383
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 990
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,080
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,012