Komentar

Mercatorjev finančni in poslovni dolg skoraj šestkrat višji od vrednosti podjetja

Zaskrbljujoča prezadolženost resno ogroža razvoj Mercatorja, zato je podjetje prestrukturiralo svoj dolg, poslovnega modela še ne. Če do prodaje ne pride, se bo ponovila zgodba Merkurja.

22.05.2014 12:44
Piše: Luka Gubo

Prezadolženost Mercatorja močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Vir: www.mediaspeed.net, obdelava Portal Plus

Tržna vrednost Mercatorja znaša 284 milijonov evrov, medtem ko njegov finančni in poslovni dolg skupno znašata že 1,64 milijarde evrov. Resnega poslovnega prestrukturiranja na vidiku še ni. 

Naš največji trgovec ima že nekaj časa težave s slabim poslovnim modelom, ki sloni predvsem na preteklih lovorikah (visokem tržnem deležu) in financiranju razvoja s krediti. Posledično so banke, ki so kreditirale rast Mercatorja, ugotovile, da je relativno majhna verjetnost, da bodo posojila dobile nazaj. V preteklem tednu je zato prišlo do prestrukturiranja dolga.

 

Skupni neto dolg v Mercatorju znaša že skoraj milijardo evrov, kar je glede na poslovanje podjetja nevzdržno. Za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja dolga se navadno uporabi indikator zadolženosti, ki označuje razmerje med skupnim dolgom in EBITDA (earning before interest rates, taxes, depreciation and amortization, po slovensko, kosmatim denarnim tokom iz poslovanja). Skupni dolg Mercatorja je tako skoraj desetkrat višji od kosmatega denarnega toka iz poslovanja. Drugo razmerje, ki prav tako izkazuje močno prezadolženost podjetja, je razmerje med skupnim dolgom in kapitalom. To kaže, da ima Mercator skoraj dvakrat več dolga kot kapitala.

 

Takšna prezadolženost močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Tudi lastniki podjetja na dolgi rok niso zadovoljni, saj je dobičkonosnost omejena, posledično pa prihaja do upadanja cene delnice na borzi.

 

 

Finančno prestrukturiranje dolgov

 

Banke so se z Mercatorjem dogovorile o spremembi pogojev odplačevanja kreditov. Letos podjetju ne bo potrebno odplačati ničesar, v prihodnjih letih pa bo odplačevanje v sorazmerju z denarnimi tokovi podjetja. 

 

Odplačila prevzetih dolgov bodo v prihodnjih letih ves čas nespremenjena in bodo znašala 16 milijonov evrov letno. Odplačila bančnih posojil pa se bodo nadaljevala predvidoma šele v letu 2015, ko bo Mercator moral odplačati 20 milijonov evrov posojil, nato pa se bo letni znesek odplačevanja dolgov višal do 70 milijonov evrov, ki jih bo moral Mercator vrniti do leta 2019.

 

Seštevek teh načrtovanih odplačil je manjši od celotnega dolga, ki ga ima Mercator do bank. Preostali dolg naj bi Mercator odplačal po letu 2019, dinamika odplačevanja pa bo vezana na uspešnost poslovanja podjetja in izplačevanje dividend. Če bo podjetje želelo izplačati dividende, bo moralo dodatno odplačati del dolga.

 

 Razdolževanje skupine Mercator po letih. Vir: Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013

Graf prikazuje dinamiko Mercatorjevega nadaljnjega odplačevanja dolgov po letih. Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013.

 

Bodo dobavitelji plačani bolj redno?

 

V medijih se je v preteklih letih veliko pisalo o neplačevanju Mercatorja dobaviteljem. Kljub prestrukturiranju milijardnega finančnega dolga ima Mercator ob tem še za več kot za 680 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev, kratkoročnih sredstev (brez zalog) pa ima le za 264 milijonov evrov. To pomeni, da bodo dobavitelji po vsej verjetnosti še nekaj časa plačila prejemali z zamudami.

 

Tako nizko razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi je značilno za podjetja, ki so v težavah in za njih velja visoka verjetnost stečaja. Ta podatek nakazuje na potencialno nelikvidnost podjetja, ki jo bo moralo podjetje preseči z dodatnim zadolževanjem, ki pa je po navadi zaradi že prevelike zadolženosti oteženo ali pa vsaj zelo drago.

 

To enostavno pomeni, da bo Mercator nadaljeval s standardno prakso lastnega financiranja preko odloga plačil dobaviteljem, ki bodo poplačani šele, ko se bo vodstvo Mercatorja tako odločilo, vsaj 90 dni kasneje.

 

 

Mercator potrebuje poslovno prestrukturiranje

 

Obeti za poslovanje Mercatorja so se po prestrukturiranju finančnih dolgov malo izboljšali, a poslovno prestrukturiranje za podjetje ostaja nuja.

 

To pomeni, da bo potrebno narediti podroben pregled, sestaviti program prestrukturiranja, nato pa ga dejansko tudi izvesti. Pravo poslovno prestrukturiranje je v veliki meri tudi vpeljava izkušenega, tujega, kriznega managementa, ki v roku od 6 do 18 mesecev spremeni podjetje iz izgubaša v ponovno rastočo entiteto, ki jo lahko lastniki in/ali dolžniki uspešno prodajo po zaključenem postopku prestrukturiranja.

 

Poslovno prestrukturiranje v pravem pomenu besede na tujem navadno izpeljejo tako, da svetovalci v podjetje namestijo svojo upravo, katere naloga je, da vodijo podjetje izključno po začrtanem načrtu. 

 

Glede na to, da Mercator še vedno vodi ista uprava, ki zgolj nadaljuje prakso realiziranih izgub, to pomeni, da se poslovno prestrukturiranje ne izvaja, da z njim ne mislijo resno in da svetovalci iz investicijske banke Houlihan Lokey s svojo storitvijo le dobro služijo, saj je edini rezultat njihovega dela opazen zgolj v njihovih denarnicah.

 

Na koncu dneva lahko ugotovimo le, da bo moral Agrokor v primeru prevzema temeljito spremeniti dosedanje upravljanje z Mercatorjem. Če pa do prodaje ne pride, se bo po vsej verjetnosti ponovila zgodba Merkurja in najboljši sosed bo hiral počasi, na obroke.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,953
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,186
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,111
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,624
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,829
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,302
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,269
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,037
09/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 886
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,386