Komentar

Mercatorjev finančni in poslovni dolg skoraj šestkrat višji od vrednosti podjetja

Zaskrbljujoča prezadolženost resno ogroža razvoj Mercatorja, zato je podjetje prestrukturiralo svoj dolg, poslovnega modela še ne. Če do prodaje ne pride, se bo ponovila zgodba Merkurja.

22.05.2014 12:44
Piše: Luka Gubo

Prezadolženost Mercatorja močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Vir: www.mediaspeed.net, obdelava Portal Plus

Tržna vrednost Mercatorja znaša 284 milijonov evrov, medtem ko njegov finančni in poslovni dolg skupno znašata že 1,64 milijarde evrov. Resnega poslovnega prestrukturiranja na vidiku še ni. 

Naš največji trgovec ima že nekaj časa težave s slabim poslovnim modelom, ki sloni predvsem na preteklih lovorikah (visokem tržnem deležu) in financiranju razvoja s krediti. Posledično so banke, ki so kreditirale rast Mercatorja, ugotovile, da je relativno majhna verjetnost, da bodo posojila dobile nazaj. V preteklem tednu je zato prišlo do prestrukturiranja dolga.

 

Skupni neto dolg v Mercatorju znaša že skoraj milijardo evrov, kar je glede na poslovanje podjetja nevzdržno. Za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja dolga se navadno uporabi indikator zadolženosti, ki označuje razmerje med skupnim dolgom in EBITDA (earning before interest rates, taxes, depreciation and amortization, po slovensko, kosmatim denarnim tokom iz poslovanja). Skupni dolg Mercatorja je tako skoraj desetkrat višji od kosmatega denarnega toka iz poslovanja. Drugo razmerje, ki prav tako izkazuje močno prezadolženost podjetja, je razmerje med skupnim dolgom in kapitalom. To kaže, da ima Mercator skoraj dvakrat več dolga kot kapitala.

 

Takšna prezadolženost močno omejuje normalno poslovanje podjetja, saj prevelik delež denarnega toka namenja za odplačevanje dolgov namesto za nadaljnji razvoj ali pa dvig konkurenčnosti. Tudi lastniki podjetja na dolgi rok niso zadovoljni, saj je dobičkonosnost omejena, posledično pa prihaja do upadanja cene delnice na borzi.

 

 

Finančno prestrukturiranje dolgov

 

Banke so se z Mercatorjem dogovorile o spremembi pogojev odplačevanja kreditov. Letos podjetju ne bo potrebno odplačati ničesar, v prihodnjih letih pa bo odplačevanje v sorazmerju z denarnimi tokovi podjetja. 

 

Odplačila prevzetih dolgov bodo v prihodnjih letih ves čas nespremenjena in bodo znašala 16 milijonov evrov letno. Odplačila bančnih posojil pa se bodo nadaljevala predvidoma šele v letu 2015, ko bo Mercator moral odplačati 20 milijonov evrov posojil, nato pa se bo letni znesek odplačevanja dolgov višal do 70 milijonov evrov, ki jih bo moral Mercator vrniti do leta 2019.

 

Seštevek teh načrtovanih odplačil je manjši od celotnega dolga, ki ga ima Mercator do bank. Preostali dolg naj bi Mercator odplačal po letu 2019, dinamika odplačevanja pa bo vezana na uspešnost poslovanja podjetja in izplačevanje dividend. Če bo podjetje želelo izplačati dividende, bo moralo dodatno odplačati del dolga.

 

 Razdolževanje skupine Mercator po letih. Vir: Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013

Graf prikazuje dinamiko Mercatorjevega nadaljnjega odplačevanja dolgov po letih. Vir: Letno poročilo Skupine Mercator 2013.

 

Bodo dobavitelji plačani bolj redno?

 

V medijih se je v preteklih letih veliko pisalo o neplačevanju Mercatorja dobaviteljem. Kljub prestrukturiranju milijardnega finančnega dolga ima Mercator ob tem še za več kot za 680 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev, kratkoročnih sredstev (brez zalog) pa ima le za 264 milijonov evrov. To pomeni, da bodo dobavitelji po vsej verjetnosti še nekaj časa plačila prejemali z zamudami.

 

Tako nizko razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi je značilno za podjetja, ki so v težavah in za njih velja visoka verjetnost stečaja. Ta podatek nakazuje na potencialno nelikvidnost podjetja, ki jo bo moralo podjetje preseči z dodatnim zadolževanjem, ki pa je po navadi zaradi že prevelike zadolženosti oteženo ali pa vsaj zelo drago.

 

To enostavno pomeni, da bo Mercator nadaljeval s standardno prakso lastnega financiranja preko odloga plačil dobaviteljem, ki bodo poplačani šele, ko se bo vodstvo Mercatorja tako odločilo, vsaj 90 dni kasneje.

 

 

Mercator potrebuje poslovno prestrukturiranje

 

Obeti za poslovanje Mercatorja so se po prestrukturiranju finančnih dolgov malo izboljšali, a poslovno prestrukturiranje za podjetje ostaja nuja.

 

To pomeni, da bo potrebno narediti podroben pregled, sestaviti program prestrukturiranja, nato pa ga dejansko tudi izvesti. Pravo poslovno prestrukturiranje je v veliki meri tudi vpeljava izkušenega, tujega, kriznega managementa, ki v roku od 6 do 18 mesecev spremeni podjetje iz izgubaša v ponovno rastočo entiteto, ki jo lahko lastniki in/ali dolžniki uspešno prodajo po zaključenem postopku prestrukturiranja.

 

Poslovno prestrukturiranje v pravem pomenu besede na tujem navadno izpeljejo tako, da svetovalci v podjetje namestijo svojo upravo, katere naloga je, da vodijo podjetje izključno po začrtanem načrtu. 

 

Glede na to, da Mercator še vedno vodi ista uprava, ki zgolj nadaljuje prakso realiziranih izgub, to pomeni, da se poslovno prestrukturiranje ne izvaja, da z njim ne mislijo resno in da svetovalci iz investicijske banke Houlihan Lokey s svojo storitvijo le dobro služijo, saj je edini rezultat njihovega dela opazen zgolj v njihovih denarnicah.

 

Na koncu dneva lahko ugotovimo le, da bo moral Agrokor v primeru prevzema temeljito spremeniti dosedanje upravljanje z Mercatorjem. Če pa do prodaje ne pride, se bo po vsej verjetnosti ponovila zgodba Merkurja in najboljši sosed bo hiral počasi, na obroke.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
2
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,317
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,262
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,896
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,246
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019