Komentar

Kako bi Slovenija postala Avstralija?

Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

23.11.2014 17:41
Piše: Milan Balažic

Enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale.

Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo.

 

Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini.

Med Slovenijo in Avstralijo ni veliko podobnosti: na eni strani drobna članica EU, na drugi strani planeta kontinent z velikimi naravnimi bogastvi. Ker zna ob tem Avstralija dobro križariti med trgovinskimi interesi s Kitajsko in strateškimi interesi ZDA, je ob vsem blagostanju dežela dobila tudi naziv "lucky country".

 

Kaj ne bi bili prebivalci te dežele srečni, ko pa so minimalne mesečne plače 2000 evrov, povprečne okrog 5000, tiste boljše pa imajo za zgornjo mejo zgolj nebo. V Avstraliji živi največ milijonarjev na število prebivalstva, ob vseh velikih socialnih razlikah pa le-te spremlja nekoliko nenavadna egalitarna kultura, ki jo izraža vsesplošno naslavljanje z "mate". Ko človek, ki nekaj let preživi "down under", razmišlja o primerjavah s Slovenijo, pa vendarle najde veliko stičnih točk, toda stičnih v onem pomenu, kot sta to dva kraja palice. Kaj je torej tisto, kar dela Avstralijo tako privlačno selitveno destinacijo in česar Slovenija nima, pa bi lahko – poudarjam – imela. Poglejmo na kratko, kaj bi morala Slovenija – v prvi vrsti seveda vlada – storiti, da bi bili po gospodarskem in siceršnjem razvojnem uspehu bolj podobni Avstraliji.

 

Učinkovita pravna država. Avstralski pravni sistem strogo in učinkovito uveljavlja svoja načela, kar mu je olajšano skozi anglo-saksonsko pravno kulturo. To pomeni, da se vse izvaja "by the book": enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale. Običajnemu Avstralcu, čeprav potomcu kaznjencev in še danes nagnjenemu k blagodatim igralniškega hazardiranja, na kraj pameti ne pade, da bi kršil zakone. Banalni primer: če je na avtocesti omejitev 110 km na uro, bo v koloni vozil 110 km na uro in niti kilometra več. O delovanju pravne države v Sloveniji je škoda izgubljati besede. 

 

Politična kultura. Politika Avstralca načeloma ne zanima preveč, ker svoje življenje presoja po denarnici in v skladu s tem, kdo mu jo napolni bolj, tudi voli. To ne pomeni, da se Avstralci ne zanimajo za svojo politiko, ki zna biti mestoma prav cirkuška; česar ne marajo, je vsakodnevna politika v dnevni sobi ali za šankom. Spodobni ljudje o verskem prepričanju in članstvu v stranki ne govorijo javno. Simptom tega odnosa je prestolnica Avstralije Canberra, ki je postavljena sredi "busha" in daleč od rok milijonskih velemest, ki se raje ukvarjajo s posli. Politična strpnost je cenjena in med politiki teh ali onih barv ni sovraštva, kot je to mogoče videti v Sloveniji. Po tem, ko se pred kamerami krepko spoprimejo in je šov končan, skupaj odidejo na pivo.

 

Posli. Od vlade navzdol se avstralsko ljudstvo peča s posli in celo politika je posel: ko gre, denimo, za kakšen pomembnejši shod stranke na državni ali zvezni ravni, so Avstralci – pomislite – pripravljeni plačati tudi 100 evrov za vstopnico na politični shod. Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo. Pri sklepanju poslov velja stisk roke in pogled v oči več od vsake pogodbe. Vsi namreč vedo, da boš lahko zgolj enkrat svojega poslovnega partnerja prinesel okoli, potem pa boš posledično izključen iz vsakega posla. V Sloveniji je država za politične povzpetnike in tajkunske oprode zgolj plen privatnega interesa. 

 

Politična stabilnost vlade. Čeprav so volitve v Avstraliji na vsaka tri leta, jo odlikuje izjemna politična stabilnost, saj se za krmilom izmenjujeta samo dve veliki stranki: desno-sredinski liberalci in levo-sredinski laburisti. Slednji so sicer tradicionalno povezani s sindikati, vendar oboji globoko razumejo, da mora najprej gospodarstvo dobro delovati, da se potem lahko večja torta boljše deli. Na ta način se dežela izogne majavim večstrankarskim koalicijam, kjer potem najmanjše stranke izsiljujejo in vodijo igro. Slovenija je najlepši primer takšne politične nestabilnosti, ki s seboj nosi tudi nestabilnost poslovnega okolja. 

 

Liberalne reforme. Avstralija je že v začetku devetdesetih let izvedla krepke in najprej nepriljubljene liberalne reforme, ki so v temelju spremenile državo in  ji omogočile gospodarsko rast zdržema četrt stoletja. Največjega dela teh reform (liberalizacija, privatizacija, deregulacija) niso izvedli kapitalu naklonjeni liberalci, temveč prav laburisti (Hawke, Keating). Poseben poudarek je v teh reformah dan družinskim podjetjem in prednosti podjetniškim začetnikom, kar predstavlja osnovo avstralske ekonomije. Velikim avstralskim podjetjem kajpada streže vlada in jim v tujini nenehno in prodorno odpira vrata. V Sloveniji po desetletju tranzicijskega divjega zahoda še dodatno desetletje brezupno čakamo na prepotrebne reforme. 

 

Tuje investicije. Ko so lani na volitvah zmagali liberalci, je njihov predsednik in zdaj premier najprej izjavil, da je Avstralija "open for business", kar je zvenelo kot povabilo k novim in še večjim tujim investicijam. Avstralija kot – po novem – azijska dežela tekmuje s svojimi sosedami za tuje investicije, na katerih gradijo svoj gospodarski uspeh. Pri tem se nacionalni pripadnosti investitorjev ne gleda v zobe: največji vlagatelji v Avstralijo v zadnjih letih postajajo Kitajci. Privabljanju tujih investicij je v največji meri podrejena avstralska zunanja politika in diplomacija. Slovenija je negativna rekorderka glede višine tujih investicij in pripravljenost vlade na njih je strogo in zgolj deklarativna.

   

Tekmovalno okolje. Ljudi v izobraževalnem sistemu od malih nog navajajo na zdravo tekmovalnost v športu, znanju, pri poslu, v politiki itd. Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini. Črka A te izobrazbe je poduk o lastni odgovornosti, zanašanju samega nase in na svoje sposobnosti, ki jih lahko uveljaviš v tržnem okviru in brez razmišljanja o tem, kaj da ti je dolžna država (razen študijskih kreditov). Večina mladih zapusti starše po srednji šoli in se začne samostojno preživljati. V Sloveniji prazni obeti državnih jasli in podaljšana kriza onesposabljajo nove generacije, najboljši pa odidejo v tujino.

 

Sindikati. Avstralski sindikati so močni, dobro organizirani in, kot rečeno, povezani z laburistično stranko. Tako tej prepuščajo politiko, sami pa se posvečajo razreševanju delovno-pravnih in socialnih vprašanj. V pogajanjih z lastniki ali vlado prevladuje logika kompromisa. V uveljavljenem sistemu flexicurity vsak iskalec hitro najde novo zaposlitev. Kljub temu da vlade vodijo politiko nizkih davkov, je zbranega denarja toliko, da omogoča delovanje krepke socialne države. Zato pa Avstralija ne pozna nekaterih ugodnosti, podedovanih iz socializma; tako je, denimo, porodniški dopust prepuščen kolektivni pogodbi, 1. maj pa je delovni dan.

 

Politični voditelji. Ker imamo opravka z dvema velikima strankama, se že znotraj njih opravi selekcija najboljših liderjev, ki svoj profesionalizem dolga leta kujejo v opoziciji in po lestvici napredovanja. Politična odgovornost je izjemno pomembna in nosilec določene funkcije odstopi sam od sebe že ob manjših nedoslednostih. Ena takšnih najperspektivnejših političark je slovenska Avstralka Tanya Plibersek, ki je trenutno podpredsednica laburistov in morda prihodnja avstralska premierka. Slovenija je po volji večine ljudstva nasprotno udarjena z nesposobno politično elito in škodljivimi vladami. Namesto "svobode, enakosti, bratstva in Benthama" nam vladajo amaterka, zapornik, maneken, profesor in Erjavec.   

 

Mediji. V Avstraliji so mediji svobodni in raznovrstni – čeprav nekateri bolj navijajo za levico (melbournški The Age) in drugi za desnico (Murdochov tisk), je stopnja profesionalnosti visoka, kdor pa je ne dosega, je javno izpostavljen kritiki. V medijskem svetu je najti lepo število intelektualcev, ki ohranjajo visoko raven javne razprave. V Sloveniji je ta raven vsakič znova nižja kot dan poprej: soočamo se s histeričnim novinarstvom, ki niha med hlapčevstvom vladi in logiko linča.

 

Tako – ni vse vredno posnemanja, večina pa. Naj še dodam, da bi me v političnih turbulencah prihodnjih mesecev zanimal zgolj takšen tip angažmaja na projektih, ki bi Slovenijo na posameznih točkah vsaj malo približali Avstraliji. Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,172
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,105
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,817
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,254
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,007
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,370
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566