Komentar

Kako bi Slovenija postala Avstralija?

Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

23.11.2014 17:41
Piše: Milan Balažic

Enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale.

Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo.

 

Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini.

Med Slovenijo in Avstralijo ni veliko podobnosti: na eni strani drobna članica EU, na drugi strani planeta kontinent z velikimi naravnimi bogastvi. Ker zna ob tem Avstralija dobro križariti med trgovinskimi interesi s Kitajsko in strateškimi interesi ZDA, je ob vsem blagostanju dežela dobila tudi naziv "lucky country".

 

Kaj ne bi bili prebivalci te dežele srečni, ko pa so minimalne mesečne plače 2000 evrov, povprečne okrog 5000, tiste boljše pa imajo za zgornjo mejo zgolj nebo. V Avstraliji živi največ milijonarjev na število prebivalstva, ob vseh velikih socialnih razlikah pa le-te spremlja nekoliko nenavadna egalitarna kultura, ki jo izraža vsesplošno naslavljanje z "mate". Ko človek, ki nekaj let preživi "down under", razmišlja o primerjavah s Slovenijo, pa vendarle najde veliko stičnih točk, toda stičnih v onem pomenu, kot sta to dva kraja palice. Kaj je torej tisto, kar dela Avstralijo tako privlačno selitveno destinacijo in česar Slovenija nima, pa bi lahko – poudarjam – imela. Poglejmo na kratko, kaj bi morala Slovenija – v prvi vrsti seveda vlada – storiti, da bi bili po gospodarskem in siceršnjem razvojnem uspehu bolj podobni Avstraliji.

 

Učinkovita pravna država. Avstralski pravni sistem strogo in učinkovito uveljavlja svoja načela, kar mu je olajšano skozi anglo-saksonsko pravno kulturo. To pomeni, da se vse izvaja "by the book": enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale. Običajnemu Avstralcu, čeprav potomcu kaznjencev in še danes nagnjenemu k blagodatim igralniškega hazardiranja, na kraj pameti ne pade, da bi kršil zakone. Banalni primer: če je na avtocesti omejitev 110 km na uro, bo v koloni vozil 110 km na uro in niti kilometra več. O delovanju pravne države v Sloveniji je škoda izgubljati besede. 

 

Politična kultura. Politika Avstralca načeloma ne zanima preveč, ker svoje življenje presoja po denarnici in v skladu s tem, kdo mu jo napolni bolj, tudi voli. To ne pomeni, da se Avstralci ne zanimajo za svojo politiko, ki zna biti mestoma prav cirkuška; česar ne marajo, je vsakodnevna politika v dnevni sobi ali za šankom. Spodobni ljudje o verskem prepričanju in članstvu v stranki ne govorijo javno. Simptom tega odnosa je prestolnica Avstralije Canberra, ki je postavljena sredi "busha" in daleč od rok milijonskih velemest, ki se raje ukvarjajo s posli. Politična strpnost je cenjena in med politiki teh ali onih barv ni sovraštva, kot je to mogoče videti v Sloveniji. Po tem, ko se pred kamerami krepko spoprimejo in je šov končan, skupaj odidejo na pivo.

 

Posli. Od vlade navzdol se avstralsko ljudstvo peča s posli in celo politika je posel: ko gre, denimo, za kakšen pomembnejši shod stranke na državni ali zvezni ravni, so Avstralci – pomislite – pripravljeni plačati tudi 100 evrov za vstopnico na politični shod. Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo. Pri sklepanju poslov velja stisk roke in pogled v oči več od vsake pogodbe. Vsi namreč vedo, da boš lahko zgolj enkrat svojega poslovnega partnerja prinesel okoli, potem pa boš posledično izključen iz vsakega posla. V Sloveniji je država za politične povzpetnike in tajkunske oprode zgolj plen privatnega interesa. 

 

Politična stabilnost vlade. Čeprav so volitve v Avstraliji na vsaka tri leta, jo odlikuje izjemna politična stabilnost, saj se za krmilom izmenjujeta samo dve veliki stranki: desno-sredinski liberalci in levo-sredinski laburisti. Slednji so sicer tradicionalno povezani s sindikati, vendar oboji globoko razumejo, da mora najprej gospodarstvo dobro delovati, da se potem lahko večja torta boljše deli. Na ta način se dežela izogne majavim večstrankarskim koalicijam, kjer potem najmanjše stranke izsiljujejo in vodijo igro. Slovenija je najlepši primer takšne politične nestabilnosti, ki s seboj nosi tudi nestabilnost poslovnega okolja. 

 

Liberalne reforme. Avstralija je že v začetku devetdesetih let izvedla krepke in najprej nepriljubljene liberalne reforme, ki so v temelju spremenile državo in  ji omogočile gospodarsko rast zdržema četrt stoletja. Največjega dela teh reform (liberalizacija, privatizacija, deregulacija) niso izvedli kapitalu naklonjeni liberalci, temveč prav laburisti (Hawke, Keating). Poseben poudarek je v teh reformah dan družinskim podjetjem in prednosti podjetniškim začetnikom, kar predstavlja osnovo avstralske ekonomije. Velikim avstralskim podjetjem kajpada streže vlada in jim v tujini nenehno in prodorno odpira vrata. V Sloveniji po desetletju tranzicijskega divjega zahoda še dodatno desetletje brezupno čakamo na prepotrebne reforme. 

 

Tuje investicije. Ko so lani na volitvah zmagali liberalci, je njihov predsednik in zdaj premier najprej izjavil, da je Avstralija "open for business", kar je zvenelo kot povabilo k novim in še večjim tujim investicijam. Avstralija kot – po novem – azijska dežela tekmuje s svojimi sosedami za tuje investicije, na katerih gradijo svoj gospodarski uspeh. Pri tem se nacionalni pripadnosti investitorjev ne gleda v zobe: največji vlagatelji v Avstralijo v zadnjih letih postajajo Kitajci. Privabljanju tujih investicij je v največji meri podrejena avstralska zunanja politika in diplomacija. Slovenija je negativna rekorderka glede višine tujih investicij in pripravljenost vlade na njih je strogo in zgolj deklarativna.

   

Tekmovalno okolje. Ljudi v izobraževalnem sistemu od malih nog navajajo na zdravo tekmovalnost v športu, znanju, pri poslu, v politiki itd. Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini. Črka A te izobrazbe je poduk o lastni odgovornosti, zanašanju samega nase in na svoje sposobnosti, ki jih lahko uveljaviš v tržnem okviru in brez razmišljanja o tem, kaj da ti je dolžna država (razen študijskih kreditov). Večina mladih zapusti starše po srednji šoli in se začne samostojno preživljati. V Sloveniji prazni obeti državnih jasli in podaljšana kriza onesposabljajo nove generacije, najboljši pa odidejo v tujino.

 

Sindikati. Avstralski sindikati so močni, dobro organizirani in, kot rečeno, povezani z laburistično stranko. Tako tej prepuščajo politiko, sami pa se posvečajo razreševanju delovno-pravnih in socialnih vprašanj. V pogajanjih z lastniki ali vlado prevladuje logika kompromisa. V uveljavljenem sistemu flexicurity vsak iskalec hitro najde novo zaposlitev. Kljub temu da vlade vodijo politiko nizkih davkov, je zbranega denarja toliko, da omogoča delovanje krepke socialne države. Zato pa Avstralija ne pozna nekaterih ugodnosti, podedovanih iz socializma; tako je, denimo, porodniški dopust prepuščen kolektivni pogodbi, 1. maj pa je delovni dan.

 

Politični voditelji. Ker imamo opravka z dvema velikima strankama, se že znotraj njih opravi selekcija najboljših liderjev, ki svoj profesionalizem dolga leta kujejo v opoziciji in po lestvici napredovanja. Politična odgovornost je izjemno pomembna in nosilec določene funkcije odstopi sam od sebe že ob manjših nedoslednostih. Ena takšnih najperspektivnejših političark je slovenska Avstralka Tanya Plibersek, ki je trenutno podpredsednica laburistov in morda prihodnja avstralska premierka. Slovenija je po volji večine ljudstva nasprotno udarjena z nesposobno politično elito in škodljivimi vladami. Namesto "svobode, enakosti, bratstva in Benthama" nam vladajo amaterka, zapornik, maneken, profesor in Erjavec.   

 

Mediji. V Avstraliji so mediji svobodni in raznovrstni – čeprav nekateri bolj navijajo za levico (melbournški The Age) in drugi za desnico (Murdochov tisk), je stopnja profesionalnosti visoka, kdor pa je ne dosega, je javno izpostavljen kritiki. V medijskem svetu je najti lepo število intelektualcev, ki ohranjajo visoko raven javne razprave. V Sloveniji je ta raven vsakič znova nižja kot dan poprej: soočamo se s histeričnim novinarstvom, ki niha med hlapčevstvom vladi in logiko linča.

 

Tako – ni vse vredno posnemanja, večina pa. Naj še dodam, da bi me v političnih turbulencah prihodnjih mesecev zanimal zgolj takšen tip angažmaja na projektih, ki bi Slovenijo na posameznih točkah vsaj malo približali Avstraliji. Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779