Komentar

Kako bi Slovenija postala Avstralija?

Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

23.11.2014 17:41
Piše: Milan Balažic

Enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale.

Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo.

 

Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini.

Med Slovenijo in Avstralijo ni veliko podobnosti: na eni strani drobna članica EU, na drugi strani planeta kontinent z velikimi naravnimi bogastvi. Ker zna ob tem Avstralija dobro križariti med trgovinskimi interesi s Kitajsko in strateškimi interesi ZDA, je ob vsem blagostanju dežela dobila tudi naziv "lucky country".

 

Kaj ne bi bili prebivalci te dežele srečni, ko pa so minimalne mesečne plače 2000 evrov, povprečne okrog 5000, tiste boljše pa imajo za zgornjo mejo zgolj nebo. V Avstraliji živi največ milijonarjev na število prebivalstva, ob vseh velikih socialnih razlikah pa le-te spremlja nekoliko nenavadna egalitarna kultura, ki jo izraža vsesplošno naslavljanje z "mate". Ko človek, ki nekaj let preživi "down under", razmišlja o primerjavah s Slovenijo, pa vendarle najde veliko stičnih točk, toda stičnih v onem pomenu, kot sta to dva kraja palice. Kaj je torej tisto, kar dela Avstralijo tako privlačno selitveno destinacijo in česar Slovenija nima, pa bi lahko – poudarjam – imela. Poglejmo na kratko, kaj bi morala Slovenija – v prvi vrsti seveda vlada – storiti, da bi bili po gospodarskem in siceršnjem razvojnem uspehu bolj podobni Avstraliji.

 

Učinkovita pravna država. Avstralski pravni sistem strogo in učinkovito uveljavlja svoja načela, kar mu je olajšano skozi anglo-saksonsko pravno kulturo. To pomeni, da se vse izvaja "by the book": enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale. Običajnemu Avstralcu, čeprav potomcu kaznjencev in še danes nagnjenemu k blagodatim igralniškega hazardiranja, na kraj pameti ne pade, da bi kršil zakone. Banalni primer: če je na avtocesti omejitev 110 km na uro, bo v koloni vozil 110 km na uro in niti kilometra več. O delovanju pravne države v Sloveniji je škoda izgubljati besede. 

 

Politična kultura. Politika Avstralca načeloma ne zanima preveč, ker svoje življenje presoja po denarnici in v skladu s tem, kdo mu jo napolni bolj, tudi voli. To ne pomeni, da se Avstralci ne zanimajo za svojo politiko, ki zna biti mestoma prav cirkuška; česar ne marajo, je vsakodnevna politika v dnevni sobi ali za šankom. Spodobni ljudje o verskem prepričanju in članstvu v stranki ne govorijo javno. Simptom tega odnosa je prestolnica Avstralije Canberra, ki je postavljena sredi "busha" in daleč od rok milijonskih velemest, ki se raje ukvarjajo s posli. Politična strpnost je cenjena in med politiki teh ali onih barv ni sovraštva, kot je to mogoče videti v Sloveniji. Po tem, ko se pred kamerami krepko spoprimejo in je šov končan, skupaj odidejo na pivo.

 

Posli. Od vlade navzdol se avstralsko ljudstvo peča s posli in celo politika je posel: ko gre, denimo, za kakšen pomembnejši shod stranke na državni ali zvezni ravni, so Avstralci – pomislite – pripravljeni plačati tudi 100 evrov za vstopnico na politični shod. Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo. Pri sklepanju poslov velja stisk roke in pogled v oči več od vsake pogodbe. Vsi namreč vedo, da boš lahko zgolj enkrat svojega poslovnega partnerja prinesel okoli, potem pa boš posledično izključen iz vsakega posla. V Sloveniji je država za politične povzpetnike in tajkunske oprode zgolj plen privatnega interesa. 

 

Politična stabilnost vlade. Čeprav so volitve v Avstraliji na vsaka tri leta, jo odlikuje izjemna politična stabilnost, saj se za krmilom izmenjujeta samo dve veliki stranki: desno-sredinski liberalci in levo-sredinski laburisti. Slednji so sicer tradicionalno povezani s sindikati, vendar oboji globoko razumejo, da mora najprej gospodarstvo dobro delovati, da se potem lahko večja torta boljše deli. Na ta način se dežela izogne majavim večstrankarskim koalicijam, kjer potem najmanjše stranke izsiljujejo in vodijo igro. Slovenija je najlepši primer takšne politične nestabilnosti, ki s seboj nosi tudi nestabilnost poslovnega okolja. 

 

Liberalne reforme. Avstralija je že v začetku devetdesetih let izvedla krepke in najprej nepriljubljene liberalne reforme, ki so v temelju spremenile državo in  ji omogočile gospodarsko rast zdržema četrt stoletja. Največjega dela teh reform (liberalizacija, privatizacija, deregulacija) niso izvedli kapitalu naklonjeni liberalci, temveč prav laburisti (Hawke, Keating). Poseben poudarek je v teh reformah dan družinskim podjetjem in prednosti podjetniškim začetnikom, kar predstavlja osnovo avstralske ekonomije. Velikim avstralskim podjetjem kajpada streže vlada in jim v tujini nenehno in prodorno odpira vrata. V Sloveniji po desetletju tranzicijskega divjega zahoda še dodatno desetletje brezupno čakamo na prepotrebne reforme. 

 

Tuje investicije. Ko so lani na volitvah zmagali liberalci, je njihov predsednik in zdaj premier najprej izjavil, da je Avstralija "open for business", kar je zvenelo kot povabilo k novim in še večjim tujim investicijam. Avstralija kot – po novem – azijska dežela tekmuje s svojimi sosedami za tuje investicije, na katerih gradijo svoj gospodarski uspeh. Pri tem se nacionalni pripadnosti investitorjev ne gleda v zobe: največji vlagatelji v Avstralijo v zadnjih letih postajajo Kitajci. Privabljanju tujih investicij je v največji meri podrejena avstralska zunanja politika in diplomacija. Slovenija je negativna rekorderka glede višine tujih investicij in pripravljenost vlade na njih je strogo in zgolj deklarativna.

   

Tekmovalno okolje. Ljudi v izobraževalnem sistemu od malih nog navajajo na zdravo tekmovalnost v športu, znanju, pri poslu, v politiki itd. Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini. Črka A te izobrazbe je poduk o lastni odgovornosti, zanašanju samega nase in na svoje sposobnosti, ki jih lahko uveljaviš v tržnem okviru in brez razmišljanja o tem, kaj da ti je dolžna država (razen študijskih kreditov). Večina mladih zapusti starše po srednji šoli in se začne samostojno preživljati. V Sloveniji prazni obeti državnih jasli in podaljšana kriza onesposabljajo nove generacije, najboljši pa odidejo v tujino.

 

Sindikati. Avstralski sindikati so močni, dobro organizirani in, kot rečeno, povezani z laburistično stranko. Tako tej prepuščajo politiko, sami pa se posvečajo razreševanju delovno-pravnih in socialnih vprašanj. V pogajanjih z lastniki ali vlado prevladuje logika kompromisa. V uveljavljenem sistemu flexicurity vsak iskalec hitro najde novo zaposlitev. Kljub temu da vlade vodijo politiko nizkih davkov, je zbranega denarja toliko, da omogoča delovanje krepke socialne države. Zato pa Avstralija ne pozna nekaterih ugodnosti, podedovanih iz socializma; tako je, denimo, porodniški dopust prepuščen kolektivni pogodbi, 1. maj pa je delovni dan.

 

Politični voditelji. Ker imamo opravka z dvema velikima strankama, se že znotraj njih opravi selekcija najboljših liderjev, ki svoj profesionalizem dolga leta kujejo v opoziciji in po lestvici napredovanja. Politična odgovornost je izjemno pomembna in nosilec določene funkcije odstopi sam od sebe že ob manjših nedoslednostih. Ena takšnih najperspektivnejših političark je slovenska Avstralka Tanya Plibersek, ki je trenutno podpredsednica laburistov in morda prihodnja avstralska premierka. Slovenija je po volji večine ljudstva nasprotno udarjena z nesposobno politično elito in škodljivimi vladami. Namesto "svobode, enakosti, bratstva in Benthama" nam vladajo amaterka, zapornik, maneken, profesor in Erjavec.   

 

Mediji. V Avstraliji so mediji svobodni in raznovrstni – čeprav nekateri bolj navijajo za levico (melbournški The Age) in drugi za desnico (Murdochov tisk), je stopnja profesionalnosti visoka, kdor pa je ne dosega, je javno izpostavljen kritiki. V medijskem svetu je najti lepo število intelektualcev, ki ohranjajo visoko raven javne razprave. V Sloveniji je ta raven vsakič znova nižja kot dan poprej: soočamo se s histeričnim novinarstvom, ki niha med hlapčevstvom vladi in logiko linča.

 

Tako – ni vse vredno posnemanja, večina pa. Naj še dodam, da bi me v političnih turbulencah prihodnjih mesecev zanimal zgolj takšen tip angažmaja na projektih, ki bi Slovenijo na posameznih točkah vsaj malo približali Avstraliji. Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
0
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,413
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,579
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,090
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,912
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,530
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,200
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,724
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,306
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,618
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 933