Komentar

Kako bi Slovenija postala Avstralija?

Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

23.11.2014 17:41
Piše: Milan Balažic

Enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale.

Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo.

 

Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini.

Med Slovenijo in Avstralijo ni veliko podobnosti: na eni strani drobna članica EU, na drugi strani planeta kontinent z velikimi naravnimi bogastvi. Ker zna ob tem Avstralija dobro križariti med trgovinskimi interesi s Kitajsko in strateškimi interesi ZDA, je ob vsem blagostanju dežela dobila tudi naziv "lucky country".

 

Kaj ne bi bili prebivalci te dežele srečni, ko pa so minimalne mesečne plače 2000 evrov, povprečne okrog 5000, tiste boljše pa imajo za zgornjo mejo zgolj nebo. V Avstraliji živi največ milijonarjev na število prebivalstva, ob vseh velikih socialnih razlikah pa le-te spremlja nekoliko nenavadna egalitarna kultura, ki jo izraža vsesplošno naslavljanje z "mate". Ko človek, ki nekaj let preživi "down under", razmišlja o primerjavah s Slovenijo, pa vendarle najde veliko stičnih točk, toda stičnih v onem pomenu, kot sta to dva kraja palice. Kaj je torej tisto, kar dela Avstralijo tako privlačno selitveno destinacijo in česar Slovenija nima, pa bi lahko – poudarjam – imela. Poglejmo na kratko, kaj bi morala Slovenija – v prvi vrsti seveda vlada – storiti, da bi bili po gospodarskem in siceršnjem razvojnem uspehu bolj podobni Avstraliji.

 

Učinkovita pravna država. Avstralski pravni sistem strogo in učinkovito uveljavlja svoja načela, kar mu je olajšano skozi anglo-saksonsko pravno kulturo. To pomeni, da se vse izvaja "by the book": enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev ni in gnilo jabolko je hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale. Običajnemu Avstralcu, čeprav potomcu kaznjencev in še danes nagnjenemu k blagodatim igralniškega hazardiranja, na kraj pameti ne pade, da bi kršil zakone. Banalni primer: če je na avtocesti omejitev 110 km na uro, bo v koloni vozil 110 km na uro in niti kilometra več. O delovanju pravne države v Sloveniji je škoda izgubljati besede. 

 

Politična kultura. Politika Avstralca načeloma ne zanima preveč, ker svoje življenje presoja po denarnici in v skladu s tem, kdo mu jo napolni bolj, tudi voli. To ne pomeni, da se Avstralci ne zanimajo za svojo politiko, ki zna biti mestoma prav cirkuška; česar ne marajo, je vsakodnevna politika v dnevni sobi ali za šankom. Spodobni ljudje o verskem prepričanju in članstvu v stranki ne govorijo javno. Simptom tega odnosa je prestolnica Avstralije Canberra, ki je postavljena sredi "busha" in daleč od rok milijonskih velemest, ki se raje ukvarjajo s posli. Politična strpnost je cenjena in med politiki teh ali onih barv ni sovraštva, kot je to mogoče videti v Sloveniji. Po tem, ko se pred kamerami krepko spoprimejo in je šov končan, skupaj odidejo na pivo.

 

Posli. Od vlade navzdol se avstralsko ljudstvo peča s posli in celo politika je posel: ko gre, denimo, za kakšen pomembnejši shod stranke na državni ali zvezni ravni, so Avstralci – pomislite – pripravljeni plačati tudi 100 evrov za vstopnico na politični shod. Avstralski politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso navajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo. Pri sklepanju poslov velja stisk roke in pogled v oči več od vsake pogodbe. Vsi namreč vedo, da boš lahko zgolj enkrat svojega poslovnega partnerja prinesel okoli, potem pa boš posledično izključen iz vsakega posla. V Sloveniji je država za politične povzpetnike in tajkunske oprode zgolj plen privatnega interesa. 

 

Politična stabilnost vlade. Čeprav so volitve v Avstraliji na vsaka tri leta, jo odlikuje izjemna politična stabilnost, saj se za krmilom izmenjujeta samo dve veliki stranki: desno-sredinski liberalci in levo-sredinski laburisti. Slednji so sicer tradicionalno povezani s sindikati, vendar oboji globoko razumejo, da mora najprej gospodarstvo dobro delovati, da se potem lahko večja torta boljše deli. Na ta način se dežela izogne majavim večstrankarskim koalicijam, kjer potem najmanjše stranke izsiljujejo in vodijo igro. Slovenija je najlepši primer takšne politične nestabilnosti, ki s seboj nosi tudi nestabilnost poslovnega okolja. 

 

Liberalne reforme. Avstralija je že v začetku devetdesetih let izvedla krepke in najprej nepriljubljene liberalne reforme, ki so v temelju spremenile državo in  ji omogočile gospodarsko rast zdržema četrt stoletja. Največjega dela teh reform (liberalizacija, privatizacija, deregulacija) niso izvedli kapitalu naklonjeni liberalci, temveč prav laburisti (Hawke, Keating). Poseben poudarek je v teh reformah dan družinskim podjetjem in prednosti podjetniškim začetnikom, kar predstavlja osnovo avstralske ekonomije. Velikim avstralskim podjetjem kajpada streže vlada in jim v tujini nenehno in prodorno odpira vrata. V Sloveniji po desetletju tranzicijskega divjega zahoda še dodatno desetletje brezupno čakamo na prepotrebne reforme. 

 

Tuje investicije. Ko so lani na volitvah zmagali liberalci, je njihov predsednik in zdaj premier najprej izjavil, da je Avstralija "open for business", kar je zvenelo kot povabilo k novim in še večjim tujim investicijam. Avstralija kot – po novem – azijska dežela tekmuje s svojimi sosedami za tuje investicije, na katerih gradijo svoj gospodarski uspeh. Pri tem se nacionalni pripadnosti investitorjev ne gleda v zobe: največji vlagatelji v Avstralijo v zadnjih letih postajajo Kitajci. Privabljanju tujih investicij je v največji meri podrejena avstralska zunanja politika in diplomacija. Slovenija je negativna rekorderka glede višine tujih investicij in pripravljenost vlade na njih je strogo in zgolj deklarativna.

   

Tekmovalno okolje. Ljudi v izobraževalnem sistemu od malih nog navajajo na zdravo tekmovalnost v športu, znanju, pri poslu, v politiki itd. Univerze v Avstraliji so med boljšimi na svetu in delujejo kot velike poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju, družboslovje je v manjšini. Črka A te izobrazbe je poduk o lastni odgovornosti, zanašanju samega nase in na svoje sposobnosti, ki jih lahko uveljaviš v tržnem okviru in brez razmišljanja o tem, kaj da ti je dolžna država (razen študijskih kreditov). Večina mladih zapusti starše po srednji šoli in se začne samostojno preživljati. V Sloveniji prazni obeti državnih jasli in podaljšana kriza onesposabljajo nove generacije, najboljši pa odidejo v tujino.

 

Sindikati. Avstralski sindikati so močni, dobro organizirani in, kot rečeno, povezani z laburistično stranko. Tako tej prepuščajo politiko, sami pa se posvečajo razreševanju delovno-pravnih in socialnih vprašanj. V pogajanjih z lastniki ali vlado prevladuje logika kompromisa. V uveljavljenem sistemu flexicurity vsak iskalec hitro najde novo zaposlitev. Kljub temu da vlade vodijo politiko nizkih davkov, je zbranega denarja toliko, da omogoča delovanje krepke socialne države. Zato pa Avstralija ne pozna nekaterih ugodnosti, podedovanih iz socializma; tako je, denimo, porodniški dopust prepuščen kolektivni pogodbi, 1. maj pa je delovni dan.

 

Politični voditelji. Ker imamo opravka z dvema velikima strankama, se že znotraj njih opravi selekcija najboljših liderjev, ki svoj profesionalizem dolga leta kujejo v opoziciji in po lestvici napredovanja. Politična odgovornost je izjemno pomembna in nosilec določene funkcije odstopi sam od sebe že ob manjših nedoslednostih. Ena takšnih najperspektivnejših političark je slovenska Avstralka Tanya Plibersek, ki je trenutno podpredsednica laburistov in morda prihodnja avstralska premierka. Slovenija je po volji večine ljudstva nasprotno udarjena z nesposobno politično elito in škodljivimi vladami. Namesto "svobode, enakosti, bratstva in Benthama" nam vladajo amaterka, zapornik, maneken, profesor in Erjavec.   

 

Mediji. V Avstraliji so mediji svobodni in raznovrstni – čeprav nekateri bolj navijajo za levico (melbournški The Age) in drugi za desnico (Murdochov tisk), je stopnja profesionalnosti visoka, kdor pa je ne dosega, je javno izpostavljen kritiki. V medijskem svetu je najti lepo število intelektualcev, ki ohranjajo visoko raven javne razprave. V Sloveniji je ta raven vsakič znova nižja kot dan poprej: soočamo se s histeričnim novinarstvom, ki niha med hlapčevstvom vladi in logiko linča.

 

Tako – ni vse vredno posnemanja, večina pa. Naj še dodam, da bi me v političnih turbulencah prihodnjih mesecev zanimal zgolj takšen tip angažmaja na projektih, ki bi Slovenijo na posameznih točkah vsaj malo približali Avstraliji. Zadeve so prignane tako daleč, da me ne zanima nobena zgodovina, ideologija, kulturni boj, politične barve itd., od katerih poka patologija slovenskega medijskega prostora in spletnih portalov. Prebudite se! Leto 2045 je bližje kot leto 1945 in Avstralija je lahko bližje Sloveniji, kot si lahko predstavljate.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
5
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.357
02/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.611
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.455
04/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.155
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.958
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.095
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.191
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.125
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.085
10/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.873