Komentar

Prazne Cerarjeve besede o proračunu

Podroben pregled rebalansa proračuna 2014 jasno pokaže, da je le-ta predvsem rezultat bolj ali manj nujnih prilagoditev dejanskemu stanju. In pošteno bi bilo, da bi predsednik vlade to tudi povedal. In tega mu prav gotovo ne bi mogli zameriti.

25.11.2014 00:18
Piše: Marko Pavlišič

Iz NRP-ja je izginila gradnja drugega potniškega terminala na Brniku. Dodatnih posrednih 80 milijonov je tako privatizacija letališča prinesla proračunu. Foto: www.mediaspeed.net

Višje za skoraj 23 milijonov so subvencije javnim podjetjem, privatnim pa nižje za dobrih 16 milijonov. Ali res javna podjetja gospodarijo bolje kot zasebna?

Ob predstavitvi rebalansa proračuna 2014 v državnem zboru je predsednik vlade izrekel tudi naslednje besede “Rebalans proračuna za leto 2014 določa skupaj s spremembami proračunskih prioritet in struktura izdatkov ob dani javnofinančni omejitvi. Ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi tista vlaganja, ki imajo čim večji multiplikativni učinek na bruto družbeni proizvod. Vlada želi s predlaganimi ukrepi rebalansa 2014 in z notranjimi prerazporeditvami v proračunu nameniti več denarja projektom, ki delujejo bolj spodbudno na gospodarsko rast.” 

 

Cerar je torej napovedal, da je vlada s predlaganim rebalansom namenila več denarja projektom, ki spodbudno delujejo na gospodarsko rast, ki imajo čim višji multiplikativni učinek. Multiplikativni učinek zelo radi uporabljajo zagovorniki trošenja javnega denarja, ker se na vsak način trudijo dokazati, da je zapravljanje koristno in potrebno. Po sistemu če zapravimo 1 evro, se nam bo preko multiplikacijskega učinka ta evro večkratno povrnil v obliki gospodarske rasti in v bistvu več kot trošimo, več imamo.

 

Čeprav sem sam zelo skeptičen nad povečevanjem javnega trošenja pa se strinjam, da je bolje, če se proračunska sredstva namenijo za naložbe, ki imajo višji multiplikativni učinek in torej bolj spodbudno delujejo na gospodarsko rast. Laično gledano to pomeni, da je bolje, da država iz proračuna investira v recimo energetsko obnovo stavb kot v nadgradnjo Microsoftove pisarne na računalnikih vladnih uslužbencev. Ne le da bo v prvem primeru več denarja ostalo v Sloveniji, da bodo plačano delo imeli slovenski delavci, temveč se bodo posledice investicije poznale še vrsto let, med tem ko uradniki že sedaj večine lastnosti računalniške pisarne ne izkoriščajo.

 

 

Kje so ocenjeni multiplikacijski faktorji?

 

In ker je denarja v proračunu premalo za vse potrebe, bi pričakoval, da so pri vsaki predlagani proračunski postavki ali projektu ocenili multiplikacijske učinke ter nato preko tega kriterija predlagali proračun. Tako nekako je bilo razumeti predsednika vlade v njegovi predstavitvi proračuna v državnem zboru. Vendar ne. V predlaganih proračunskih dokumentih ne boste našli niti enega samega ocenjenega multiplikacijskega faktorja za niti eno postavko, za niti en projekt.

 

Ampak poglejmo vseeno, kaj pa bi lahko bile postavke, ki imajo višji multiplikativni učinek in jim je zato vlada namenila več denarja. Konto 4027 - Kazni in odškodnine - ima povišanje za približno 300 %, iz skoraj 11 milijonov na dobrih 32 milijonov. Za kar 57 milijonov pa je višji konto 4025 - Tekoče vzdrževanje. Višje za skoraj 23 milijonov so subvencije javnim podjetjem, privatnim pa nižje za dobrih 16 milijonov. Ali res javna podjetja gospodarijo bolje kot zasebna? Sicer pa izkušnje s subvencijami v zadnjih letih kažejo, da bi jih bilo najbolje v celoti ukiniti. Kolikšen je multiplikativni učinek tekočih transferov mednarodnim institucijam (4140), da si zaslužijo dodatnih 8 milijonov, ni pojasnjeno, morda pa vse to skupaj odtehta novih 90 milijonov investicijskih transferov občinam, kjer gre verjetno le za črpanje EU sredstev.

 

 

Znanost po mnenju vlade nima multiplikacijskih učinkov

 

Poglejmo še Načrt razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna. Segment Znanost in informacijska družba, ki bi nekako moral predstavljati enega od najpomembnejših virov za prihodnjo rast, se pravi najvišji multiplikativni učinek, za nagrado dobi 13-milijonsko zmanjšanje. Od tega je večina na raziskovalnih programih in projektih. Oprostite, če so ti programi in projekti sami sebi namen, jih je potrebno v celoti ukiniti. Če pa gre za resno raziskovanje z ustreznimi multiplikativnimi učinki, pa si zaslužijo dodatna sredstva. Je pa iz NRP-ja izginila gradnja drugega potniškega terminala na Brniku. Dodatnih posrednih 80 milijonov je tako privatizacija letališča prinesla proračunu. Postavk je veliko in le vlada ve za multiplikativne učinke recimo “Zunanje ureditve Žičke pristave v Oplotnici”, “Posavske špajze”, “Izgradnja sodobne avtopralnice” ali “Zgodbe iz lonca”.

 

Ob tem seveda ne pozabljamo, da je veliko teh projektov financiranih s strani Evropske unije, na kar se po navadi gleda, da je bolje, da ga porabimo, četudi je projekt slab, kot da ga sploh ne dobimo. Vendar temu v resnici na dolgi rok ni tako. Gre namreč tudi za naš denar. Spomnimo se samo učinka, ki ga je imelo dogovorno državno financiranje avtocestnega križa na slovenske gradbince. Dokler je funkcioniralo, so živeli kot “bubreg u loju” in so se lepo razvadili in razvojno zaostali. Ko pa je denarja zmanjkalo oziroma se je projekt zaključil, pa so neprilagojeni na normalne konkurenčne razmere pocepali kot muhe. In enako se lahko zgodi tudi s črpalci evropskih sredstev, če država resnično ne poskrbi za ustrezno porabo le-teh. Projekti, ki so brez realnih učinkov in so namenjeni zgolj črpanju evropskih sredstev, lahko kot bumerang udarijo nazaj.

 

 

Priložnost ali nevarnost evropskih sredstev

 

Da ta nevarnost ni izmišljena, jasno kažejo nove usmeritve v naslednji evropski perspektivi. Če so se do sedaj evropska sredstva lahko betonirala v nove vodovode, kanalizacije in krožišča, bo po novem precej večji poudarek na zagotavljanju novih delovnih mest. V zasebnih družbah. In z neprilagojenim poslovnim okoljem bomo znova za rep lovili zaključek evropske perspektive in se tresli, koliko sredstev ne bomo uspeli počrpati.

 

Razumna odločitev vlade bi bila, da občuten del javnih uslužbencev, recimo 10 % vseh, direktno premesti na črpanje evropskih sredstev nove finančne perspektive. Pa ne v nadzor črpanja; takšnih, ki ovirajo podjetnike, je že dovolj, ampak tudi v operativo. Naj uradniki pripravijo vse potrebne papirje in poročila, nosilci projekta pa jih le potrjujejo. S tem bodo tudi njihove plače lahko krite iz evropskih sredstev, podjetniki pa se bodo znebili birokratskih opravil. Če se javnega sektorja ne da skrčiti, mu je treba vsaj koristno delo naložiti.

 

Podroben pregled rebalansa proračuna 2014 jasno pokaže, da je le-ta predvsem rezultat bolj ali manj nujnih prilagoditev dejanskemu stanju. In pošteno bi bilo, da bi predsednik vlade to tudi povedal. In tega mu prav gotovo ne bi mogli zameriti. S tem, da pa je zadeve olepševal s praznimi besedami o usmerjanju naložb z multiplikativnim učinkom, pa je pokazal, da še ni prišel od besed k dejanjem, pa tudi svoj prezir do celotne zainteresirane javnosti. Omenjanje multiplikativnih učinkov v govoru ob hkratni popolni odsotnosti tovrstnih podatkov v dokumentih, je lahko samo to. Upam, da mi ob rebalansu proračuna za leto 2015 ne bo potrebno zgolj kopirati tega zapisa. Upam že, verjamem pa ne. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,195
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,954
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,174
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,284
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,381
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,383
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 990
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,080
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,012