Komentar

Prazne Cerarjeve besede o proračunu

Podroben pregled rebalansa proračuna 2014 jasno pokaže, da je le-ta predvsem rezultat bolj ali manj nujnih prilagoditev dejanskemu stanju. In pošteno bi bilo, da bi predsednik vlade to tudi povedal. In tega mu prav gotovo ne bi mogli zameriti.

25.11.2014 00:18
Piše: Marko Pavlišič

Iz NRP-ja je izginila gradnja drugega potniškega terminala na Brniku. Dodatnih posrednih 80 milijonov je tako privatizacija letališča prinesla proračunu. Foto: www.mediaspeed.net

Višje za skoraj 23 milijonov so subvencije javnim podjetjem, privatnim pa nižje za dobrih 16 milijonov. Ali res javna podjetja gospodarijo bolje kot zasebna?

Ob predstavitvi rebalansa proračuna 2014 v državnem zboru je predsednik vlade izrekel tudi naslednje besede “Rebalans proračuna za leto 2014 določa skupaj s spremembami proračunskih prioritet in struktura izdatkov ob dani javnofinančni omejitvi. Ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi tista vlaganja, ki imajo čim večji multiplikativni učinek na bruto družbeni proizvod. Vlada želi s predlaganimi ukrepi rebalansa 2014 in z notranjimi prerazporeditvami v proračunu nameniti več denarja projektom, ki delujejo bolj spodbudno na gospodarsko rast.” 

 

Cerar je torej napovedal, da je vlada s predlaganim rebalansom namenila več denarja projektom, ki spodbudno delujejo na gospodarsko rast, ki imajo čim višji multiplikativni učinek. Multiplikativni učinek zelo radi uporabljajo zagovorniki trošenja javnega denarja, ker se na vsak način trudijo dokazati, da je zapravljanje koristno in potrebno. Po sistemu če zapravimo 1 evro, se nam bo preko multiplikacijskega učinka ta evro večkratno povrnil v obliki gospodarske rasti in v bistvu več kot trošimo, več imamo.

 

Čeprav sem sam zelo skeptičen nad povečevanjem javnega trošenja pa se strinjam, da je bolje, če se proračunska sredstva namenijo za naložbe, ki imajo višji multiplikativni učinek in torej bolj spodbudno delujejo na gospodarsko rast. Laično gledano to pomeni, da je bolje, da država iz proračuna investira v recimo energetsko obnovo stavb kot v nadgradnjo Microsoftove pisarne na računalnikih vladnih uslužbencev. Ne le da bo v prvem primeru več denarja ostalo v Sloveniji, da bodo plačano delo imeli slovenski delavci, temveč se bodo posledice investicije poznale še vrsto let, med tem ko uradniki že sedaj večine lastnosti računalniške pisarne ne izkoriščajo.

 

 

Kje so ocenjeni multiplikacijski faktorji?

 

In ker je denarja v proračunu premalo za vse potrebe, bi pričakoval, da so pri vsaki predlagani proračunski postavki ali projektu ocenili multiplikacijske učinke ter nato preko tega kriterija predlagali proračun. Tako nekako je bilo razumeti predsednika vlade v njegovi predstavitvi proračuna v državnem zboru. Vendar ne. V predlaganih proračunskih dokumentih ne boste našli niti enega samega ocenjenega multiplikacijskega faktorja za niti eno postavko, za niti en projekt.

 

Ampak poglejmo vseeno, kaj pa bi lahko bile postavke, ki imajo višji multiplikativni učinek in jim je zato vlada namenila več denarja. Konto 4027 - Kazni in odškodnine - ima povišanje za približno 300 %, iz skoraj 11 milijonov na dobrih 32 milijonov. Za kar 57 milijonov pa je višji konto 4025 - Tekoče vzdrževanje. Višje za skoraj 23 milijonov so subvencije javnim podjetjem, privatnim pa nižje za dobrih 16 milijonov. Ali res javna podjetja gospodarijo bolje kot zasebna? Sicer pa izkušnje s subvencijami v zadnjih letih kažejo, da bi jih bilo najbolje v celoti ukiniti. Kolikšen je multiplikativni učinek tekočih transferov mednarodnim institucijam (4140), da si zaslužijo dodatnih 8 milijonov, ni pojasnjeno, morda pa vse to skupaj odtehta novih 90 milijonov investicijskih transferov občinam, kjer gre verjetno le za črpanje EU sredstev.

 

 

Znanost po mnenju vlade nima multiplikacijskih učinkov

 

Poglejmo še Načrt razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna. Segment Znanost in informacijska družba, ki bi nekako moral predstavljati enega od najpomembnejših virov za prihodnjo rast, se pravi najvišji multiplikativni učinek, za nagrado dobi 13-milijonsko zmanjšanje. Od tega je večina na raziskovalnih programih in projektih. Oprostite, če so ti programi in projekti sami sebi namen, jih je potrebno v celoti ukiniti. Če pa gre za resno raziskovanje z ustreznimi multiplikativnimi učinki, pa si zaslužijo dodatna sredstva. Je pa iz NRP-ja izginila gradnja drugega potniškega terminala na Brniku. Dodatnih posrednih 80 milijonov je tako privatizacija letališča prinesla proračunu. Postavk je veliko in le vlada ve za multiplikativne učinke recimo “Zunanje ureditve Žičke pristave v Oplotnici”, “Posavske špajze”, “Izgradnja sodobne avtopralnice” ali “Zgodbe iz lonca”.

 

Ob tem seveda ne pozabljamo, da je veliko teh projektov financiranih s strani Evropske unije, na kar se po navadi gleda, da je bolje, da ga porabimo, četudi je projekt slab, kot da ga sploh ne dobimo. Vendar temu v resnici na dolgi rok ni tako. Gre namreč tudi za naš denar. Spomnimo se samo učinka, ki ga je imelo dogovorno državno financiranje avtocestnega križa na slovenske gradbince. Dokler je funkcioniralo, so živeli kot “bubreg u loju” in so se lepo razvadili in razvojno zaostali. Ko pa je denarja zmanjkalo oziroma se je projekt zaključil, pa so neprilagojeni na normalne konkurenčne razmere pocepali kot muhe. In enako se lahko zgodi tudi s črpalci evropskih sredstev, če država resnično ne poskrbi za ustrezno porabo le-teh. Projekti, ki so brez realnih učinkov in so namenjeni zgolj črpanju evropskih sredstev, lahko kot bumerang udarijo nazaj.

 

 

Priložnost ali nevarnost evropskih sredstev

 

Da ta nevarnost ni izmišljena, jasno kažejo nove usmeritve v naslednji evropski perspektivi. Če so se do sedaj evropska sredstva lahko betonirala v nove vodovode, kanalizacije in krožišča, bo po novem precej večji poudarek na zagotavljanju novih delovnih mest. V zasebnih družbah. In z neprilagojenim poslovnim okoljem bomo znova za rep lovili zaključek evropske perspektive in se tresli, koliko sredstev ne bomo uspeli počrpati.

 

Razumna odločitev vlade bi bila, da občuten del javnih uslužbencev, recimo 10 % vseh, direktno premesti na črpanje evropskih sredstev nove finančne perspektive. Pa ne v nadzor črpanja; takšnih, ki ovirajo podjetnike, je že dovolj, ampak tudi v operativo. Naj uradniki pripravijo vse potrebne papirje in poročila, nosilci projekta pa jih le potrjujejo. S tem bodo tudi njihove plače lahko krite iz evropskih sredstev, podjetniki pa se bodo znebili birokratskih opravil. Če se javnega sektorja ne da skrčiti, mu je treba vsaj koristno delo naložiti.

 

Podroben pregled rebalansa proračuna 2014 jasno pokaže, da je le-ta predvsem rezultat bolj ali manj nujnih prilagoditev dejanskemu stanju. In pošteno bi bilo, da bi predsednik vlade to tudi povedal. In tega mu prav gotovo ne bi mogli zameriti. S tem, da pa je zadeve olepševal s praznimi besedami o usmerjanju naložb z multiplikativnim učinkom, pa je pokazal, da še ni prišel od besed k dejanjem, pa tudi svoj prezir do celotne zainteresirane javnosti. Omenjanje multiplikativnih učinkov v govoru ob hkratni popolni odsotnosti tovrstnih podatkov v dokumentih, je lahko samo to. Upam, da mi ob rebalansu proračuna za leto 2015 ne bo potrebno zgolj kopirati tega zapisa. Upam že, verjamem pa ne. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
7
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.223
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.750
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.094
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.768
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.908
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.834
07/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.567
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.401
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.856
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.169