Komentar

Prazne Cerarjeve besede o proračunu

Podroben pregled rebalansa proračuna 2014 jasno pokaže, da je le-ta predvsem rezultat bolj ali manj nujnih prilagoditev dejanskemu stanju. In pošteno bi bilo, da bi predsednik vlade to tudi povedal. In tega mu prav gotovo ne bi mogli zameriti.

25.11.2014 00:18
Piše: Marko Pavlišič

Iz NRP-ja je izginila gradnja drugega potniškega terminala na Brniku. Dodatnih posrednih 80 milijonov je tako privatizacija letališča prinesla proračunu. Foto: www.mediaspeed.net

Višje za skoraj 23 milijonov so subvencije javnim podjetjem, privatnim pa nižje za dobrih 16 milijonov. Ali res javna podjetja gospodarijo bolje kot zasebna?

Ob predstavitvi rebalansa proračuna 2014 v državnem zboru je predsednik vlade izrekel tudi naslednje besede “Rebalans proračuna za leto 2014 določa skupaj s spremembami proračunskih prioritet in struktura izdatkov ob dani javnofinančni omejitvi. Ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi tista vlaganja, ki imajo čim večji multiplikativni učinek na bruto družbeni proizvod. Vlada želi s predlaganimi ukrepi rebalansa 2014 in z notranjimi prerazporeditvami v proračunu nameniti več denarja projektom, ki delujejo bolj spodbudno na gospodarsko rast.” 

 

Cerar je torej napovedal, da je vlada s predlaganim rebalansom namenila več denarja projektom, ki spodbudno delujejo na gospodarsko rast, ki imajo čim višji multiplikativni učinek. Multiplikativni učinek zelo radi uporabljajo zagovorniki trošenja javnega denarja, ker se na vsak način trudijo dokazati, da je zapravljanje koristno in potrebno. Po sistemu če zapravimo 1 evro, se nam bo preko multiplikacijskega učinka ta evro večkratno povrnil v obliki gospodarske rasti in v bistvu več kot trošimo, več imamo.

 

Čeprav sem sam zelo skeptičen nad povečevanjem javnega trošenja pa se strinjam, da je bolje, če se proračunska sredstva namenijo za naložbe, ki imajo višji multiplikativni učinek in torej bolj spodbudno delujejo na gospodarsko rast. Laično gledano to pomeni, da je bolje, da država iz proračuna investira v recimo energetsko obnovo stavb kot v nadgradnjo Microsoftove pisarne na računalnikih vladnih uslužbencev. Ne le da bo v prvem primeru več denarja ostalo v Sloveniji, da bodo plačano delo imeli slovenski delavci, temveč se bodo posledice investicije poznale še vrsto let, med tem ko uradniki že sedaj večine lastnosti računalniške pisarne ne izkoriščajo.

 

 

Kje so ocenjeni multiplikacijski faktorji?

 

In ker je denarja v proračunu premalo za vse potrebe, bi pričakoval, da so pri vsaki predlagani proračunski postavki ali projektu ocenili multiplikacijske učinke ter nato preko tega kriterija predlagali proračun. Tako nekako je bilo razumeti predsednika vlade v njegovi predstavitvi proračuna v državnem zboru. Vendar ne. V predlaganih proračunskih dokumentih ne boste našli niti enega samega ocenjenega multiplikacijskega faktorja za niti eno postavko, za niti en projekt.

 

Ampak poglejmo vseeno, kaj pa bi lahko bile postavke, ki imajo višji multiplikativni učinek in jim je zato vlada namenila več denarja. Konto 4027 - Kazni in odškodnine - ima povišanje za približno 300 %, iz skoraj 11 milijonov na dobrih 32 milijonov. Za kar 57 milijonov pa je višji konto 4025 - Tekoče vzdrževanje. Višje za skoraj 23 milijonov so subvencije javnim podjetjem, privatnim pa nižje za dobrih 16 milijonov. Ali res javna podjetja gospodarijo bolje kot zasebna? Sicer pa izkušnje s subvencijami v zadnjih letih kažejo, da bi jih bilo najbolje v celoti ukiniti. Kolikšen je multiplikativni učinek tekočih transferov mednarodnim institucijam (4140), da si zaslužijo dodatnih 8 milijonov, ni pojasnjeno, morda pa vse to skupaj odtehta novih 90 milijonov investicijskih transferov občinam, kjer gre verjetno le za črpanje EU sredstev.

 

 

Znanost po mnenju vlade nima multiplikacijskih učinkov

 

Poglejmo še Načrt razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna. Segment Znanost in informacijska družba, ki bi nekako moral predstavljati enega od najpomembnejših virov za prihodnjo rast, se pravi najvišji multiplikativni učinek, za nagrado dobi 13-milijonsko zmanjšanje. Od tega je večina na raziskovalnih programih in projektih. Oprostite, če so ti programi in projekti sami sebi namen, jih je potrebno v celoti ukiniti. Če pa gre za resno raziskovanje z ustreznimi multiplikativnimi učinki, pa si zaslužijo dodatna sredstva. Je pa iz NRP-ja izginila gradnja drugega potniškega terminala na Brniku. Dodatnih posrednih 80 milijonov je tako privatizacija letališča prinesla proračunu. Postavk je veliko in le vlada ve za multiplikativne učinke recimo “Zunanje ureditve Žičke pristave v Oplotnici”, “Posavske špajze”, “Izgradnja sodobne avtopralnice” ali “Zgodbe iz lonca”.

 

Ob tem seveda ne pozabljamo, da je veliko teh projektov financiranih s strani Evropske unije, na kar se po navadi gleda, da je bolje, da ga porabimo, četudi je projekt slab, kot da ga sploh ne dobimo. Vendar temu v resnici na dolgi rok ni tako. Gre namreč tudi za naš denar. Spomnimo se samo učinka, ki ga je imelo dogovorno državno financiranje avtocestnega križa na slovenske gradbince. Dokler je funkcioniralo, so živeli kot “bubreg u loju” in so se lepo razvadili in razvojno zaostali. Ko pa je denarja zmanjkalo oziroma se je projekt zaključil, pa so neprilagojeni na normalne konkurenčne razmere pocepali kot muhe. In enako se lahko zgodi tudi s črpalci evropskih sredstev, če država resnično ne poskrbi za ustrezno porabo le-teh. Projekti, ki so brez realnih učinkov in so namenjeni zgolj črpanju evropskih sredstev, lahko kot bumerang udarijo nazaj.

 

 

Priložnost ali nevarnost evropskih sredstev

 

Da ta nevarnost ni izmišljena, jasno kažejo nove usmeritve v naslednji evropski perspektivi. Če so se do sedaj evropska sredstva lahko betonirala v nove vodovode, kanalizacije in krožišča, bo po novem precej večji poudarek na zagotavljanju novih delovnih mest. V zasebnih družbah. In z neprilagojenim poslovnim okoljem bomo znova za rep lovili zaključek evropske perspektive in se tresli, koliko sredstev ne bomo uspeli počrpati.

 

Razumna odločitev vlade bi bila, da občuten del javnih uslužbencev, recimo 10 % vseh, direktno premesti na črpanje evropskih sredstev nove finančne perspektive. Pa ne v nadzor črpanja; takšnih, ki ovirajo podjetnike, je že dovolj, ampak tudi v operativo. Naj uradniki pripravijo vse potrebne papirje in poročila, nosilci projekta pa jih le potrjujejo. S tem bodo tudi njihove plače lahko krite iz evropskih sredstev, podjetniki pa se bodo znebili birokratskih opravil. Če se javnega sektorja ne da skrčiti, mu je treba vsaj koristno delo naložiti.

 

Podroben pregled rebalansa proračuna 2014 jasno pokaže, da je le-ta predvsem rezultat bolj ali manj nujnih prilagoditev dejanskemu stanju. In pošteno bi bilo, da bi predsednik vlade to tudi povedal. In tega mu prav gotovo ne bi mogli zameriti. S tem, da pa je zadeve olepševal s praznimi besedami o usmerjanju naložb z multiplikativnim učinkom, pa je pokazal, da še ni prišel od besed k dejanjem, pa tudi svoj prezir do celotne zainteresirane javnosti. Omenjanje multiplikativnih učinkov v govoru ob hkratni popolni odsotnosti tovrstnih podatkov v dokumentih, je lahko samo to. Upam, da mi ob rebalansu proračuna za leto 2015 ne bo potrebno zgolj kopirati tega zapisa. Upam že, verjamem pa ne. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885